Vanja Tajnšek, poezija in fotografija

7000 km z avtobusom 13. del

on .

Ocena uporabnikov

Star ActiveStar ActiveStar ActiveStar ActiveStar Active
 
Minili so dnevi počitka in ogledov glavnega mesta zvezne države QLD. Pot nazaj se je začela ob 8h zjutraj in čez ca. 25 ur bova v Cairnsu. Odločila sva se namreč, da vikend preživiva tam in ne doma v Tullyu. Do Tullya je 1720 km, a poti ne bom znova opisoval, saj ni nič posebnega razen, da se vleče ko štrumpantl. No, in da sem pot opisal že pri odhodu na to potovanje.
Ob sedmi uri zjutraj naslednji dan smo bili v Tullyu. Postanek sicer samo 10 minut, a jasno je postalo, da v Cairnsu ne bomo ob devetih kot je bilo rečeno. Utrujena sva do amena. Avtobus je sicer luksuzen, a še vedno le avtobus. Nekaj minut pred najinim izstopom naju na to opozori šofer. Lepo od njega, ker mimogrede lahko zaspiš. Povema mu, da greva v Cairns in on lepo prijazno:«Čudovita ideja! Tam je kaj za videti!« Veš, da je podaljšanje vožnje sicer njegov denar, a njegov glasovno mehak odgovor ti lahko polepša dan, da ti nekakšno upanje, da si se odločil prav. 
Naslednja postaja je Innisfail. Zelo prijetno in tipično mestece za daljni severni QLD s kakšnimi 8 do 9 tisoč prebivalci. Leži ob sotočju South in North Johnstone River približno 5 km od Koralnega morja.  Ker se reki tu spojita, se poraja vtis kot da je to zaliv v morje. Na obe reki vpliva močna plima in oseka in v obeh je veliko slano in sladkovodnih krokodilov. Ni priporočljivo za kopat bi rekel. Prvi Evropejci so se tu izkrcali leta 1872. To so bili Irci, ki so dali ime kraju po otoku Innisfallen, ki leži v jezeru Killarney (kogar to posebno zanima naj najde na Googlu). 1879 se je preimenoval v Geraldton in leta 1910 v Innisfail, da so se izognili zamenjavi z večjim mestom v Zahodni Avstraliji. V letih 1920 – 1930 so prišli Italijani, Grki in Maltežani. Pozneje pa še Indijci, Filipinci in seveda Jugoslovani. Okoli mesta so velike farme banan in sladkornega trsa. Ko se obdelan svet konča, pa je na vrsti prava džungla oz. deževni gozd. Za nas skorajda neprehoden, za domačine plemena Mamu pa dom. Oni so praprebivalci tega dela dežele.
Od začetka novembra do konca marca nekako je tu lahko tudi 40°C in vlaga vedno preko 85%. Ko okoli Božiča (to leto ravno na Božični večer) pride deževje, se T spusti na tam okoli 32 stopinj in vlaga poraste na 95 ali 99.9%, no, potem postane pa res, če smem napisati, sranjsko. Kakšne 4 tedne dežuje in vmes lije, da ni res, ampak je toplo. Potem se en dan zbudiš zjutraj in je prekrasen dan brez oblačka. Aha, fajn. In naslednjo noč in naprej še teden, dva ali tri spet dež. Komarji so! Komarjev je milijarde. Brez repelentov ne gre. Brez mrež na oknih in vratih…ne bi o tem. Ko so sončni presledki priletijo ščurki. Gotovo eni to veste, ampak midva takrat nisva. Ščurki letijo in so veliki tam 8 – 10 cm. Letijo, dokler se nekam ne zaletijo, potem pa jih v dveh sekundah ne najdeš več. Od začetka groza, potem pa ti domačini povedo, da so živalce prav kul. Pojedo vse kar ti pade od hrane na tla, da ne splesni tam nekje, kjer ne posesaš. Ne pikajo, nič ti nočejo, so pa malo glasni ponoči, ko šibajo naokoli. Preživeli bodo atomsko vojno in skratka vse je v najlepšem redu, če nisi extra občutljiv.
Innisfail ima tudi sicer, se pravi, ko ni monsuna, veliko dežja. Tam okoli 4, morda 5 m na leto. Še več ga pade v sosednjem mestecu Babinda (9 m) in seveda Tullyu (tudi okoli 9 m). To je 9.000 L/m2 za lažje razumevanje, ko boste to primerjali s padavinami v Sloveniji.
Mesto je seveda v Avstraliji najbolj znano po izjemnih viharjih oz. ciklonih. Leta 2006 je ciklon »Larry« mesto pravzaprav zravnal, ko je pridivjal s 305km/h. Evakuacije so v AU lahko zgled vsemu svetu, saj do dovršene v nulo. Kako izgleda to morda opišem v kakšni drugi zgodbi, a dejstvo je, da so smrtne žrtve izjemno redke. Je pa ta orkan, in leta 2011 »Yasi«, uničil praktično celotno industrijo banan, sladkornega trsa, nasade manga, ananasa, papaje in dreves ličija. Cene so šle v nebo, saj ravno ta del QLD pokriva vso AU s tropskim sadjem. Nekaj malega sadja pride tudi iz okolice Darwina (NT), Kununurre (WA) in Carnevona (WA). No, ker je leta 2006 orkan naredil kar je naredil, je vzniknil črni trg s sadjem. Vlada QLD je naslednje leto odstavila celotno posadko občine Innisfail (Shire). To pomeni vse zaposlene z županom vred. Vzrok: notranji konflikti in minus v blagajni. Kot zanimivost lahko povem še to, da je po orkanu Larry nekdo dobil od zavarovalnice 250.000$ za uničen klavir Stainway Model D in da je takratni župan mesta izjavil za komercialno TV tole:« Send up a truck load of piss, so we can all get drunk!« To je izjavil zato, ker kar nekaj dni po katastrofi ni bilo nobenega odziva od oblasti. Najbrž ga je tudi to stalo stolčka, med drugim.    
 
Vilc

Komentarji   

0 #3 Vanja 13:08 16-11-2016
Saj bo, saj bo.
Citat
+1 #2 ma-taj 13:26 14-11-2016
Pričakujem kmalu spet nadaljevanje kot si obljubil. Srečno.
Citat
+1 #1 Vanja 21:25 04-11-2016
Po dolgem času nadaljevanje izredno zanimivega potopisa, ki je več kot le to!
Hvala.
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Prijava

Naroči se na RSS

feed-image Naroči se na novice