Vanja Tajnšek, poezija in fotografija

7000 km z avtobusom 9. del

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive
 

 PHILLIP ISLAND – najprej malo opisa otoka, ki ga tisti, ki niste bili tam, poznate zgolj kot destinacijo, kjer so vsako leto motoristične dirke.

No, otok je velikosti ca. 100 km2, dolg 26 km, širok 9 km in oddaljen iz Melbna kakih 140 km. Luštni 2 urci vožnje po omejitvah na cesti. Otok ima tam okoli 9500 prebivalcev, poleti menda okoli 40.000, sicer pa se ljudje tam ukvarjajo predvsem z živinorejo, se pravi z ovcami in govedom, pa tudi težkimi delovnimi konji. Otok na leto obišče okoli 3.5 milijona turistov. Zakaj? Evo, vam bom povedal zakaj:

Otok obiščejo turisti predvsem zaradi atrakcije, ki se imenuje »pritlikavi pingvini«. Pa sploh niso samo tu, ampak očitno so domačini znali to spretno izkoristiti kot dodaten vir zaslužka. Tribuna je narejena tako, da gredo pingvini pod našimi nogami do svojih gnezd in tako prespat ob 8h zvečer. Se ne spomnim koliko točno stane karta za ta ogled, ker je nisem kupil jaz, a vsekakor ni poceni. Pingvinčki niso visoki niti pol m, težki 1-2 kg. Glava in zgornji del hrbta so modri, zato jim pravijo tudi »blue penguin«. Njihova življenjska doba je okoli 7 let, če ne postanejo prej plen, v ujetništvu pa 25 let. Gnezdijo po vsej južni Avstraliji in okoli celotne Nove Zelandije. Populacija počasi izumira, bilo naj bi jih še okoli pol milijona v celem svetu. V Avstraliji so jim največji sovražniki domače mačke, lisice, veliki kuščarji, podgane in podlasice. Se pravi živali, ki so jih s sabo pripeljali Evropejci. Npr. Kolonija pri kraju Warrnambool (VIC) je leta 2000 štela 600 živali, leta 2005 pa le še 10. Pobile so jih domače mačke in podlasice.

No, na otoku je vse polno koal in kengurujev, ki sploh ne bežijo pred ljudmi, ampak ti pridejo jest iz roke.

Hja kot zanimivost lahko povem, da je zraven majhen otoček Pyramid Rock, kjer vsako leto poteka večdnevni festival rock glasbe. Ponavadi se začne zadnji dan v letu, potem pa fešta naprej. Nisem vedel tega prej, ker to mora biti pa u iber. Na festivalu nastopa tam okoli 50 – 60 bendov, tudi iz Evrope in ZDA. Je izjemno dobro organiziran, nisi lačen, nisi žejen, pa še napuhaš se dobro. Ma ni da ni! Policija sploh ne teži, imajo organizatorji svoje varnostnike, ki najbolj zagrete spravijo v red. Hrano in pijačo dovažajo s helikopterji.

Imajo pa tudi festival delovnih konj na Churchill Islandu, zanimivo, zanimivo, toplo priporočam. Pa napr. Roxy Pro Wave, kjer izbirajo najlepšo (po moje, da mora imeti še druge kvalitete) surfarko.

Zdaj pa, da napišem še nekaj za entuziaste motornih dirk. Saj vi, ki se ukvarjate s polno paro s tem že vse veste, bom pa vseeno navrgel nekaj dejstev, ki jih sicer lahko preberete tu, ko boste prišli naokoli.

Phillip Island Grand Prix Circuit so zgradili in odprli leta 1956, z dirkami pa so začeli že davnega leta 1928, ko je bila dirka 100 miles Road Race, ki je sploh prva avstralska Gran Prix. En krog je takrat imel 16 km, za avtomobile pa 10 km. Menda ni treba extra poudarjati, da takrat ni bilo asfalta. Leta 1935 je družba propadla in začasno se je končalo obdobje dirk. A leta 1951 se je 6 lokalnih »poslovnežev« zbralo in so zgradili novo progo, ki je bila kot sem omenil zgrajena 1956, leta 1960 pa je bila na njej prva avtomobilska dirka imenovana »Armstrong 500«. Leta 1989 pa so imeli prvo dirko »World Motorcycle Championship 500 ccm«. Sicer pa gostijo tudi dirke: V8 Supercars, Touring Cars, Sport Cars in Racing Cars. Tretji ovinek proge se imenuje Casey Stoner. Meni čudi, zakaj se vsa proga ne imenuje po njem, v Sloveniji bi se, ker tip je bil res dober, pa še tipično avstralsko prijazen. Dobro, nima veze, proga je dolga 4.445 km.

Tako, toliko na kratko o tem, da veste v kakšnem okolju sem bil. Zdaj pa kako sem sploh prišel tja. V tem trenutku bi rad dodal, da ste najbrž opazili, da pogosto pišem v ednini. Sorry, kasneje sva se z Ano ločila in zato tako.

Da pa prideš iz Melbna tja, moraš pa skozi nekaj lepih in pomembnih destinacij, ki vam jih opišem v nadaljevanju. Mogoče vse skupaj zgleda dolgočasno, ampak, če boste kdaj v teh krajih, Vam utegne priti prav.

Ena izmed primestnih občin se imenuje Dandenong. Od tu smo se torej odpeljali proti Phillip Islandu. Dandenong je iz centra Melbna oddaljen 30 km. Nastala je 1852 leta in leži na področju, ki se imenuje »Lofty mountains«. Tam je svoje čase živelo pleme staroselcev »Woiwurrung«, ki je ta predel imenovalo Tanjenong. Kot kaže izvira ime od tam, sicer pa v prevodu pomeni, kar sem napisal v začetku. Koga zanima kaj pomeni beseda »lofty«, naj si poišče v slovarju. Preveč vas razvajam, migajte malo.

O Dandenongu želim povedati več, ker je to predel Melbna, kjer živi največ različnih narodnosti na tej celini na  sorazmernu majhnem delu površine glede na kontinent. Torej, uradni podatki so, da tukaj živi 100 narodov iz 156-tih držav. Malo statistike??

55.5% prebivalstva je rojenega izven Avstralije. 51% jih ne govori angleščine. Največje migracijske skupine so iz Afganistana, Indije, Šrilanke in Sudana. Pač od tam, kjer vlada največja demokracija, he, he. Multikulturnost sicer v Avstraliji deluje, za razliko od Evrope, ampak v predelih kot je ta, se bohotijo zaprte skupnosti, ki delujejo tako kot doma. To je moteče. Sam nisem nikakršen rasist ali nacionalist, vendar, če si želiš ustvariti dom v drugi deželi, potem se mi zdi, da je nekako jasno, da moraš prevzeti tako jezik kot kulturo. Doma pa imej, kar imaš oz. kar si prinesel s sabo. V teh skupnostih pa ljudje nočejo prevzeti jezika dežele v kateri živijo in jim je dala možnost preživetja, šolanja in zaposlitve, se pravi ne samo eksistence kot take, ampak možnost postati nekdo in nekaj, kar po moje ni fer do dežele, ki ti je to omogočila. Res je sicer, da kljub temu v teh predelih ni nič več kriminala kot drugje, so pa že odkrili celice ljudi, ki želijo spremeniti Avstralijo v »sranje«. Za zdaj neuspešno, but who knows what could happened in the future«.

V Dandenongu je tudi veliko klubov priseljencev iz Evrope, med drugim tudi slovenski klub »Planica«. Izvrsten klub, lahko si privoščite Pelinkovec, Radensko ali Laško pivo. Ni pa ravno poceni. V tem predelu je tudi predstavništvo Unior-ja iz Zreč.

Dobro, to je to, tu smo štartali in se prvič ustavili v mestecu Koo Wee-rup, ki je dobrih 60km iz Melbna. Tu pa res moram dodati, da je v tem mestecu podjetje, ki proizvaja največ asparagusa (beluši, šparglji) v Avstraliji. Sama beseda imena mesta pomeni »plenty of blackfish«, zdaj če je to res, pa ne vem. Dejstvo je, da povsod prodajajo zelo okusne ribe s krompirčkom, kar pa itak velja za celotno Avstralijo. Je pa res, da imajo 1x na leto festival priprave krompirja, najbrž na 1000 in 1 način. To je zadnja leta prisotno tudi v Sloveniji, ne.

Potem še 60km naprej je San Remo. A vam ne zveni to nekako bolj domače. No, San Remo ima ime po italijanskem mestu, ki ga poznamo po festivalu popevk. Mestece ima tam ca. 1000 prebivalcev, vsi delajo v turizmu. Povsod okoli so BBQ placi. Prideš, drva so tam, zakuriš, spečeš, pospraviš in greš. Če boš prišel čez pol ure nazaj, bo spet vse pripravljeno za nov piknik. Zanimivost kraja je morda še hranjenje pelikanov vsak dan opoldne. Tu je tudi most na otok, dolg slab km, urejen tudi za pešce. In potem prideš na drugo stran, kjer je kraj Newhaven, kar deloma tudi je. Tu se tudi vsi ukvarjajo s turizmom. Kraj ima okoli 450 prebivalcev, 17 hotelov in 6 motelov?? V kraju je Yacht Club Marina 1. kategorije, tovarna čokolade in elektrarna, ki dela na principu plime in oseke. Izgleda, da ko se tam rodiš, pa potem, če si se bogatim, si nekaj v YMC al pa pristaneš v tovarni čokolade, kar ni nujno slabo. Če oboje odpade, še vedno lahko loviš ribe in jih prodajaš modelom kot smo mi turisti. Mi se pa pustimo naf.... Tako ali drugače.

Največje mesto otoka je Cowes, tam nekaj več kot 4000 prebivalcev. Mesto je prijazno do turistov, ki imajo družine. Ni da ni, kar ne bi ponudili otrokom. Mesto je mirno, pešci so vladarji. Vlada red in družinska idila. Ni 2x za rečit, da se potem čez 9 mesecev nekje na tem planetu ne rodi nov otrok, ki ima v spominu že vtisnjeno turistično destinacijo – Phillip Island.

Bil je prelep izlet, ki mi bo ostal v spominu na vekov veke, amen. Vrnili smo se domov pozno ponoči, utrujeni od prelepih naravnih lepot, polnim trebuhom rakov in rib, ja pa tudi dodatkov, ki spadajo zraven.

Še 2 dni je pred nama, pa greva domov, nazaj v Queensland...

Vilc  

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Prijava

Naroči se na RSS

feed-image Naroči se na novice