Vanja Tajnšek, poezija in fotografija

7000 km z avtobusom 11. del

on .

Ocena uporabnikov

Star ActiveStar ActiveStar ActiveStar ActiveStar Inactive
 

Tako, počitnice so se končale. Treba bo nazaj domov v Queensland, a najprej naju čaka 1700km do Brisbana. Mukotrpna 25 urna vožnja, ki je noče biti konec je pred nama. Melbn zapuščava ob 8h zjutraj.

Prva postaja je 100km oddaljeni Seymour in prva čik pavza. Mestece ima okoli 6000 prebivalcev in je najbolj znano po vsakoletnem festivalu vina imenovanem Victoria Wine Show. To bi bilo nekaj perfektnega za nas Slovence, še posebno Štajerce in Dolenjce, a ne. V bližini je vojaško mestece Puckapunyal, kjer je ogromna baza avstralske vojske. V njem so tudi vojaške šole in velik razgiban teren za treninge. Ne manjka tudi vojaško letališiče.
80km naprej je prvo večje mesto Shepparton, ki ima z okolico okoli 40.000 prebivalcev. Ime je najbrž dobilo iz besed »sheep station«, kar je v preteklosti tudi bilo. V samem mestu je velika tovarna za predelavo sadja (kompoti), pravzaprav največja te vrste v Avstraliji. Tu polnijo tudi Coca Colo za ves kontinent. V okolici pa je zelo razvita agrikoltura z izjemno izdelanim irigacijskim sistemom. V največji meri gojijo breskve, marelice in hruške. V širši okolici živijo ostanki staroselcev plemena Yorta Yorta people.
No, še malo, pa bomo zapustili Victorijo. Le še slabih 100km in administrativna meja je tu ob mestecu Tocumwal, kar po staroselsko pomeni »deep hole in the river«. Leži namreč ob mejni reki Murray River. Avtobus tu ne stoji, ker pač nihče na gre dol ali gor. Zdaj smo na poti za Finley (že opisano ob prihodu) in na stari trasi za Brisbane. Vmes se kaj omembe vrednega ni zgodilo. Kje smo se ustavljali za kosilo in večerjo se mi pa zdi brezveze pisat.

 Skoraj točno ob 9h zjutraj je avtobus prispel na podzemno postajo v Brisbane, ki ima sicer več teh postaj. Vsaka čast, tokrat so točni. Ker sva na smrt utrujena, se odločiva, da tu ostaneva kak dan ali dva, pa tudi, da si malo ogledava mesto. Kot že rečeno, mest nimam rad, ampak, če sem že tu – zakaj ne.
Na informacijah so nama povedali kje je najbližji hostel, pa tudi cene obenem in vse kar spada zraven. Prijazni ljudje, ni kaj.
Odšla sva v 10min. oddaljen Base B. Central Hostel, ki ima menda najboljšo lokacijo v mestu. Naju je v tem trenutku najbolj zanimala oddaljenost do postelje in do tuša. Nočitev v Double Room stane 70$ za dve osebi z zajtrkom. Če pa doplačaš 3$ imaš zajtrk s palačinkami, kava je zastonj. V hostelu je Down Under Bar, kjer stane kosilo z velikim pivom 10$. Se splača, dobiš veliko in je dobrega okusa. To tako za informacijo pišem, če bo kdo kdaj hodil tam okoli. Midva šibava spat, ker ta vožnja je pa too much, noge imava čist trde, da ne govorim o prijetnih dišavah na telesu. Okoli 11h sva že v meževi deželi.
Pozno popoldne se zbudiva in greva nekaj pojest, potem pa malo po mestu…

 Odločil sem se, da vam ne bom opisoval najinih kratkih izletov po mestu, ampak vam bom napisal nekaj znanih in manj znanih dejstev o tem lepem mestu. To pa predvsem zato, ker se nemalo Slovencev zaradi znane situacije v državi Sloveniji, odpravlja živet in delat v tujino. In Avstralija je pogosta destinacija, še posebno Brisbane.

 Brisbane se razteza na površini 6000km2 in ima skoraj 2.2 milijona prebivalcev oz. 380 na km2. Številke so okvirne. Mesto je oddaljeno 23km od ustja istoimenske reke, ki se izliva v Pacifik oz. Moreton Bay. Ime je dobilo po Škotu (Sir Thomas Brisbane), ki je bil guverner NSW, ko se še QLD ni odcepil. Prva kolonija evropejcev (kazenska seveda) je nastala leta 1824 in se je imenovala Redcliffe. V tej kazenski koloniji so ljudje postali svobodni šele leta 1842, leta 1859 pa se je QLD odcepil in postal samostojen. Pred Evropejci so tu živela staroselska plemena Turrbal in Jagera. Kaj se je z njimi zgodilo, pa tako veste. Brisbane mesto je največja občina (Local Government Area) po številu prebivalstva v Avstraliji, ki ima nekaj čez milijon ljudi. Letni proračun je preko 3 milijarde $. Po cenzusu leta 2011 živi v njem 2% staroselcev, malo manj kot 30% prebivalcev pa je rojenih izven Avstralije. Največ je seveda Angležev skoraj 110.000 in Novozelandcev 100.000, ostalih je bistveno manj. 18% prebivalstva govori druge jezike. Največ je t.i. Tajvanskih Avstralcev, ki pretežno živijo v okolišu Sunnybank, imenovanem tudi »Taiwan Town« in »Little Taipei«. Prebivalstvo mesta se povečuje za 2.2% na leto. Mesto leži na gričih, je pa zanimiva tudi postavitev in imena ulic. Glavna je Queen street, potem pa so paralelno ulice, ki imajo ženska imena kraljeve družine (Adelaide,  Alice, Ann, Charlotte), navzdol pa moška imena kraljeve družine (Albert, Edward, George, William). Najvišje zgradbe mesta so: Soleil 243m, Aurora Tower 207m, Riparian Plaza 200m, One One One Eagle 195m, gradijo pa še Infinity, ki bo visok 262m. Gradijo tudi tunele in most.
Klima je subtropska s poletnimi močnimi nevihtami, ki jih spremlja toča, močan veter in hudi nalivi. Leži sicer v pasu ciklonov, ki pa direktno mesta ne zadanejo. Cikloni prej preidejo v tropske depresije, ki pa prinesejo s sabo ogromne količine dežja (poplave). Poletje je v znamenju visoke vlažnosti in ponavadi vroče. Najvišja zabeležena T je bila izmerjena daljnega leta 1940 in to 43.2 st.C, najnižja pa julija 2007 – celih -0.1 st.C. Povprečna T morja je 24 stopinj, se pravi v juliju 21 in v februarju 27 st.C. Na leto pade okoli 1000mm dežja, se pa lahko zgodi, da v enem dnevu pade recimo preko 200L/m2.
Mesto ima preko 27km poti rezerviranih za kolesarje. Popularne turistične destinacije so napr.: City Botanic Gardens, Brisbane Forest Park, Lone Pine Koala Sanctuary, Mt. Coot-tha State Forest, kjer je planetarium. Če imate čas se lahko povzpnete na Kangaroo Cliffs. Ja, pa Australian Zoo je še posebej znan zaradi pokojnega Steva Irwina (Discovery Ch., krokodili). Da so v mestu številne univerze in šole mi menda ni treba ekstra pisat, ne. V mestu je 8 velikih javnih bolnišnic in 4 privatne. Njihovo letališče je tretje največje v državi, skozenj gre letno okoli 18 milijonov potnikov.

Mesto je dobro oskrbovano z vodo. Ima 3 velike rezervoarje vode. To so Somerset, North Pine in Wivenhoe, ki je največji. Ko je poln obsega 7000km2 (več kot tretina Slovenije), kapaciteta pa je 2,640,000.000m3. Obenem zalaga še z vodo 200 farm v okolici v skupni velikosti 338km2. Po potrebi zalaga tudi Gold Coast. Poraba na prebivalca je 140L na dan. Ob jezeru lahko loviš ribe in jih spečeš na pripravljenih BBQ, prepovedane pa so domače živali zraven. Razumljivo! V jezeru živijo tudi praribe ali živi fosili, ki pa izumirajo. To so »lungfish« oz. ribe, ki imajo pljuča. Populacija je velike le še okoli 800 primerkov. Tu je treba dodati, da se porabljena voda reciklira in vrača nazaj v jezero. Obvladajo res.

 Zdaj pa vam še opišem eno zelo zanimivo zgodbo iz II. Svetovne vojne, ki ni ravno znana. Nima tudi nobene veze z vašim obiskom mesta ali z morebitno stalno naselitvijo. Zdi pa se mi dovolj zanimiva, da se jo splača napisat.
Skozi mesto je namreč šlo med vojno tudi 1 milijon ameriških vojakov, ki so od tu odhajali na misije v Pacifik. Tu je imel štab general MacArthur, Američan, ki so mu bile podrejene tudi avstralske čete. Takrat leta 1942 je imel Brisbane 300.000 prebivalcev in je težko prenašal takšen dodatek ljudi. Med Avstralci in Američani so bila nenehna trenja, dokler ni dokončno počilo in je prišlo do spopada, ki je znan pod imenom »Battle of Brisbane«.
Začelo se je s tem, da so Američani prinesli s sabo čokolado, cigarete, alkohol in da so bili bolje plačani kot domačini. To je pomenilo, da so imeli tudi njihove ženske. Tako se je zgodilo, da je bilo z 112 ameriškimi vojaki 152 žensk in s 60 avstralskimi vojaki 31 žensk. Nedopustno! Poleg tega, da so se vojaki borili skupaj z Američani nikoli niso omenjali Avstralcev, ko so zmagali. Jasno, da jim je to šlo na živce. Pa še Američani so jim povedali, da jih ne bodo branili, če se bodo vojne razmere obrnile v prid Japoncev. In vse te stvari so načenjale živce Avstralcem. Pred glavnim spopadom je bilo veliko manjših incidentov, potem pa je nekega dne pozno popoldne prišlo do resne situacije. Pijan ameriški oficir se je zapletel v prepir s tremi Avstralci. Prišla je vojna policija (ameriška), ki je hotela aretirati Avstralce. Prišlo je do spopada med avstralskimi vojaki in ameriško vojno policijo. V pretep so se vmešali lokalni prebivalci. V eni sami uri se je pretepalo in tudi streljalo več kot 5000 civilov in vojakov. Prišli so tudi gasilci, ki pa so le opazovali dogajanje. Pri tem je umrl 1 avstralski vojak, veliko pa je bilo hudo poškodovanih na obeh straneh. Avstralci so obkolili zgradbo vojne policije in Rdečega križa. Po dveh urah so Američani zbežali, zgradba vojne policije pa je bila uničena. Strasti je pozneje umirila avstralska vojska, vojna policija pa je bila premeščena na lokacijo izven mesta. V takratnih časopisih se o tem ni smelo pisati. Bilo pa je več takih spopadov širom dežele.
Vem, da so Avstralci zelo ponosen narod, se pa še sedaj zaničljivo pogovarjajo o Američanih, pa tudi o Angležih (Pomijih). Avstralija ni v ekonomsko-finančni krizi in ni imela recesije. Vendar se je tudi tam marsikaj spremenilo. O tem in o nadaljnji poti pa naslednjič.

Komentarji   

+1 #1 Vanja 10:40 29-06-2013
Super hvala za tako obširen prispevek. Verjamem, da ga bere veliko obiskovalcev bloga, čeprav ti ga ne komentirajo.
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Prijava

Naroči se na RSS

feed-image Naroči se na novice