Brezvolje

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive
 

 

Že nekaj časa sem brez volje do fotografiranja. Govorim si, da zato, ker me daje zdravje. In le-to mi pride prav, ko del mene razmišlja, da bi bilo dobro vstati navsezgodaj in že končno narediti kak pameten posnetek in mu drugi del mene odgovori, da saj bi, ampak so rekli pametni ljudje v belem, da moram počivati, se ne razburjati... Bom počakala na pravo jesen, tisto obarvano, rdeče oranžno, ki daje tako lep kontrast meglam, ki naj bi bile nekaj zoprnega, a so v resnici nekaj najbolj čarobnega. Ko je v dolini siva megla in je jutro prav morbidno, se odpraviš nekam na višje, se dvigneš nad njo in tisto je nekaj neverjetnega. Ko se ti zazdi, da prihajaš v nebesa, da postajaš svoboden, da lahko končno zadihaš... In ko se ozreš, zagledaš kako se sončna svetloba razliva po vrhovih in pronica čez meglice, si zaželiš, da bi lahko letel. Probleme, ki ti jemljejo energijo, potisneš nekam v ozadje in jim ne dovoliš na plano. Delaš se, kot da se ti tičejo nekega drugega jaza - tistega, ki živi tam doli, v megli.

Pa ni tako preprosto. Megla je namreč izredno hitra. In ko jo sonce pogreje se začne neverjetno hitro dvigati in riniti tudi sem gor in ko že misliš, da bo pokvarila vse tisto lepo, se, hvala bogu, razblini.

 

alt