Portret umetnika - intervju z mano

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive
 

 

V spletnem časopisu Spletni čas, je objavljen intervju oz. moja predstavitev. Hvaležna za objavo.

http://www.inovelmedia.si/home/portret-umetnika/objave-portret-umetnika/vanjatajnsek

Kdo ali kaj (si ...)? 
 
Zdravo. Sem Vanja Tajnšek. 
 
Že od malega drugačna, tipična vodnarka. Plezala sem po drevesih, lovila žabe, trenirala borilne veščine, plesti prenehala, ker enostavno nisem več našla vzorca, ki ga ne bi obvladala … Ljubim paranormalno, raziskujem zamolčana zgodovinska dejstva, postala sem mojster reikija … a v isti sapi izredno rada berem romantične romane, pišem in objavljam pesmi za najmlajše, kuham in pečem, se preganjam s psi, slikam na svilo in platno, rišem … In ker z vsako prodano ali podarjeno sliko odide tudi delček moje duše, sem se odločila za fotografijo, saj le-ta vedno, za vedno ostane moja. 
 
Da, vse to sem jaz in še mnogo več ☺
 
Koga ali česa (se veselim ...)?
 
Veselim se jesenskih juter, ko megla pokrije dolino, ti pa sam v tišini sediš na sončni zaplati nekje na vrhu hriba, s fotoaparatom v roki. In imaš čas le zase. In sploh nočeš več dol. Ever. Hahaha. 
 
No, veselim se tudi izida svoje druge knjige. Prva zbirka pesmi za najmlajše Zaspančki - zakaj se ti ni treba bati teme, je namenjena vsem tistim, ki se bojijo teme. Knjiga je zbirka pesmi in ugank, napisanih ritmično, poučno, zabavno in nadvse nežno, saj so nežne otroške dušice še kako občutljive na besede. Druga pa je za malce večje otroke. V njej nastopa junakinja LiliLuli, ki je ena taka zvedava, nagajiva frkljica, rdečelasa-čarovniška-skoraj-najstnica, ki si želi kar najhitreje odrasti. A kako se spopasti s šolo, učnimi urami letenja, skrivnostmi čaranja, prvo zaljubljenostjo, skrivnostjo v zlato okovane knjige in tudi s tem, zakaj se ne sme razgrajati po gozdu? Teme teh pesmi so torej bolj najstniške, vendar so le-te pri čarovnicah kljub vsemu malce drugačne. Gre za zbirko pesmi, a so le-te povedne in jedrnate. Napisane so bogato, ritmično in z dobršno mero hudomušnosti. Da, izida te knjige se iskreno veselim. 
 
Komu ali čemu (se smejim, se čudim ...)? 
 
Nasmejijo me prigode živali, dobra komedija, zabavna knjiga. Nasmejita me hčeri, ko padeta v debato. Nasmejati me zna moj dragi, in to res cenim. Čudim pa se vedno znova, čeprav sem že kar nekaj časa na svetu, koliko zlobe premore človeški um. In na drugi strani, koliko dobrote. Ljubezen omogoča največje čudeže, a tudi najgrozovitejše reči. 
 
Koga ali kaj (vidim, delam, ustvarjam ...)?
 
Vidim nepravičnost v svetu okrog sebe. Nepoštenost. Hinavščino. Vidim pa tudi ljudi, ki se jim lahko le priklonim in sem hvaležna, če si vzamejo čas za besedo z mano, se poveselijo, pa tudi če se le potožijo. Sem sicer zelo individualno bitje in ljudje se me nekako izogibajo, celo bojijo. Če me poiščejo, je to vedno takrat, ko me potrebujejo. Ne zamerim jim tega. Zelo rada pomagam, hkrati pa nisem človek, ki bi se znal ure dolgo pogovarjati po telefonu ali na babjem čveku ob kavici. Pravzaprav ne potrebujem niti, da se mi zahvalijo. Imam izredno majhen krog prijateljev in v bistvu spustim k sebi le redke. Ja, tudi zato nekatere, ki mislijo, da me poznajo, vrže na rit, ko Vanja izda knjigo otroških pesmi, ali pripravi odprtje fotografske razstave. Hahaha
 
Delam. Da, delam. Pa čeprav sedim na fotelju z nogami na tabureju in opazujem plamen v kaminu. Misli mi namreč iščejo ideje, cilje, oko išče motive. Pa vendar sem čisto »navadna ženska«, ki kuha in lika (mimogrede, sovražim likanje), skrbi za hišo in vrt, za družino, hodim na delo, do nedavnega tudi v šolo, saj sem si na stara leta (☺) umislila še magisterij, čeprav ga nisem potrebovala, a sem se naučila veliko novega in hkrati dobila kakšen siv las. 
 
Tudi tretja, ali morda že četrta, zbirka otroških pesmi, je napisana – Trije kosi torte in nekaj za vmes. Hecen naslov, a ne? A, se bo še načakala, preden bo izšla. Oh, te reči toliko stanejo, jaz pa delam za dušo, ne za zaslužek. Želim top ilustratorje, top tisk. Potem pa na koncu pride distributer in želi 50 %, pa davki. No, ampak jaz delam naprej. Zaspančki so prevedeni v angleški jezik, verjetno bodo izšli le v e-verziji, ker ni denarja za tisk. Pa, kot sem rekla – LiliLuli je tik pred izidom. Ta je že izšla v e-verziji – in prodaja e-knjig je v Sloveniji »brezvezna«, zato bo tokratna izdaja tiskana. Upam, da boste med kupci, da si pokrijem vsaj stroške. Hahaha … Všeč vam bo. Vsem je.
 
Oh, čisto preveč sem napisala pri tem vprašanju, ampak kaj morem, če pa se glasi »kaj delam, ustvarjam«. Joj, pa še nič nisem povedala o svoji strasti – fotografiji. Glede na to, da slika pove več kot tisoč besed, ne bom napisala nič, vas pa vabim, da si moje fotografije ogledate na https://500px.com/vanja_tajnsek. Če pa slučajno kje zasledite vabilo na fotografsko razstavo VANJA RAW, le pojdite pogledat. Boste presenečeni.
 
O kom ali o čem (govorim, sanjam, razmišljam ...)? 
 
Uf! V moji glavi je tisoče idej. Joj, koliko reči bi še rada naredila, ustvarila s svojimi rokami in umom. Koliko stvari bi se še rada naučila. 
 
Seveda razmišljam tudi o čisto prizemljenih rečeh. Kaj čaka moje otroke, glede na to, da bo naš svet kmalu padel s tečajev? In, ja, takrat me zvije v trebuhu.
 
S kom ali s čim (s/z ...)? 
 
Sama s sabo. Čeprav si počasi dopovedujem, da lahko tudi jaz kdaj koga prosim za pomoč. In ko mi nekdo reče, da mi bo z veseljem pomagal, saj sem, niti slučajno-se-ne-spomnim-več-kdaj, jaz tudi njemu, mi postane toplo pri srcu. 
 

Komentarji   

0 #2 Vanja 12:51 03-12-2017
:roll:
Citat
0 #1 ma-taj 13:37 28-11-2017
Ja, no, že portret,ampak portret tvoje duše, če jaz prav berem.......
Citat

Dodaj komentar

Varnostna koda
Osveži

Prijava

Naroči se na RSS

feed-image Naroči se na novice