Kako vzgojiti samomorilca
Kako vzgojiti samomorilca? Must see video:
jaz
Dodaj nov komentar
Stran na posojo
Štefanov haiku 1
Grem stavit
Grem stavit 50€, da boste filmček pogledali vsaj 2x:
NN
Zakaj o tem ne govori nihče
Ocena uporabnikov
Why isn't anybody talking about possible SSRI usage? Why isn't the association between SSRI usage and Parkinson's disease being discussed?
11% of Americans today are using anti-depressants, a 400% increase since the 1980s. $11.3 billions are spent on anti-depressant medication annually, in the US.
Eli Lilly's application to sell Prozac in Germany was rejected, citing the risk of suicide.
VIR: http://forbiddenknowledgetv.net/robin-williams-what-nobody-will-talk-about/
(t.i. SSRI - najbolj znani serotoninski antidepresivi http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=363)
Nesposobneži
Tisti, ki se preveč ukvarjajo z majhnimi rečmi, postanejo nesposobni za velike.
Francois de La Rochefoucauld
V tišini so misli jasne
V tišini so misli jasne
in ujete v tvoj pogled.
Ne marava velikih besed,
obljube so brezčasne.
V pesmi se skriva delček naju
in midva sva lahko navdih poetu.
Sva popotnika v črno belem svetu,
nekje - imena ne poznava kraju.
Štefan
Pawel Kuczynski
Nekoč bi se te rad dotaknil
Nekoč bi se te rad dotaknil. Sanjam ta dan.
Kot moški. Kot moški, ki ga ljubiš.
Rad bi podrsal z dlanjo ob tvojo dlan,
te prijel za prste. Vprašal bom: Mi obljubiš?
Da ta trenutek boš vtisnila si v spomin.
Da bo gorel in rasel v tebi - tudi ko boš z Njim.
Štefan
V meni živiš
V jutro se zbudiš.
Pokrita s tančico sna
v jutro se zbudiš.
In kot rosna bilka znova zaživiš,
posrkaš mavrico - do dna.
Opita s skrivnostjo sveta
v jutro se zbudiš.
V travi ležiš.
Lahno kot metulj v popku cvetice
v travi ležiš.
S prsti pred očmi sončev žarek uloviš.
Z njim nahraniš bledo lice,
v njem zaslutiš pesem ptice.
V travi ležiš.
V meni živiš.
S kapljico rose na oknu
v meni živiš.
Med gozdnimi kriki lebdiš
kakor megla na obvodju,
sanjaš o vrbovem polju.
V meni živiš.
Štefan
Pišeš mi
Pišeš mi, da veter po meni diši,
ko stojiš na balkonu, v objemu pomladne noči.
Žal ti je, da nisva zmogla vseh velikih besed,
ki lebdele so med nama v prav taki pomladi izpred mnogo let.
Zato razpri dlani, da začutiš me med prsti,
in zapri oči, da začutiš me v misli.
Odpni obleko, da ti veter ohladi
vroč dotik, mojih rok namišljene sledi.
Štefan
Ker je moj gasilec
Poveljnik gasilcev vstopi v prostor, kje so gasilci preživljali dežurstvo.
Nasmehne se vsem, lenobno stopi do avtomata za kavo, jo počasi srka ... in ko ga gasilci presenečeno in vprašujoče gledajo, kaj naj to pomeni, poveljnik reče: "Fantje, prav počasi se zmigajte, davčna uprava gori !"
Misli imajo svojo pot
Misli imajo svojo pot
in nihče ne ve, odkod
so in kaj jih vodi naokrog.
Misli živijo svoje življenje.
Mislim je hrana naše trpljenje.
Vem pa, da če ne bi trpel,
te ljubil in si te goreče želel -
prazna bila bi misel, nikoli ne bi zares živel.
Štefan
Nosiš službene probleme domov?
Nosiš svoje službene probleme domov?
Nekoč sem najel mojstra, da bi mi pomagal pri prenovi stare kmetije. Težek prvi dan je bil za njim. Najprej mu je zjutraj na poti počila guma, zaradi česar je izgubil eno uro dela, nato se mu je pokvarila električna žaga, za nameček pa mu je na koncu zatajil še njegov kombi. Odpeljal sem ga domov in med vožnjo je bil povsem tiho. Ko sva prispela, me je povabil, da spoznam njegovo družino. Napotila sva se proti vhodnim vratom in mimogrede se je na kratko ustavil še pri majhnem drevesu, ter se z obema rokama nekajkrat dotaknil vej. Nato sva vstopila v hišo in začuda je bil naenkrat povsem drugačen. Njegov potemnjen obraz se je sprostil, smejal se je, objel svoja majhna otroka ter poljubil ženo.
Kasneje, ko me je pospremil do avtomobila, me je ob drevesu vendarle premagala radovednost in vprašal sem ga, zakaj se je prej najprej ustavil pri drevesu in se dotaknil njegovih vej.
"Ah, to. To je moje drevo težav," je odgovoril. "Vem, da v službi ne gre povsem brez težav, toda dobro tudi vem, da te težave ne sodijo k moji družini. Zato jih pač vsakič obesim na veje, preden vstopim v hišo. Zjutraj pa jih spet poberem." Ostal sem tiho in razmišljal o tem, kar je pravkar povedal ter zakaj bi si sploh želel zjutraj spet pobrati težave z drevesa.
"Veš, kaj je je pri tem najbolj zanimivo?" je nadaljeval in se nasmehnil. "Ko jih hočem zjutraj spet pobrati, jih ni več niti približno toliko, kot pa sem jih dan pred tem obesil..."
(neznan avtor)
