Dobro jutro jesen


Tone Čelič je iz potapljajočega se vozila rešil voznico. In prejel priznanje za hrabrost.
Vsaka mu čast. Ampak, ali ni storil nekaj samoumevnega. Mislim, če vidiš takšno sceno, a ni človeško, da pomagaš. Smo res prišli tako daleč, da za človeško ravnanje prejmeš priznanje za hrabrost?
Slovar slovenskega književnega jezika pravi za besedo "človek" tudi takole:
3. ekspr., navadno v povedni rabi kdor združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti
In samo mimogrede, ker res potencirajo dejstvo, da je vojak. Ko bo ubil nekoga, bo pa prejel ... kaj? Zopet priznanje za hrabrost?
Ljudje smo res čudna bitja. Ljudje smo prišli z drugega planeta, ker na tem planetu nas prav nihče ne potrebuje. Zemlja nas ne rabi. Narava nas ne potrebuje za svoj obstoj. V naravi je vse uravnoteženo. Mi pa čisto povsod vnašamo razdor, rušimo mir in ravnovesje Zakaj smo sploh tu? Zakaj sploh smo?
Danes je nenadoma umrl moj kolega. V službi! Mnogo prezgodaj. Eden od dvojice, ki si je, poleg mene, upal oporekati nadrejenim in na glas izpostaviti probleme. Vsi trije smo bili, tako ali drugače, odstranjeni.

Morda vam pride prav, pa niste vedeli kje iskati:
V okviru izvajanja javne službe svetovanja potrošnikom smo zaznali, da prodajalci potrošnikom pogosto vsiljujejo garancijsko popravilo in jim ne želijo priznati zahtevkov na podlagi odgovornosti prodajalca za stvarne napake (jamstva), ki potrošnikom omogoča več pravic. Odgovornost prodajalca za stvarne napake je primarno varstvo potrošnikov v primeru napak, obvezna garancija pa predstavlja le dodatno varstvo, ki ga pozna samo slovenski pravni sistem. Potrošnik je torej tisti, ki izbira pravni naslov, iz katerega bo v posameznem primeru uveljavljal svoje pravice in ta izbira mu ne sme biti vsiljena. Ravnanje prodajalcev, ki potrošnikom nočejo priznati pravic iz jamčevanja, temveč zatrjujejo, da lahko popravijo blago samo na podlagi garancije, predstavlja zavajajočo poslovno prakso, ki je v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami prepovedana. Tržni inšpektorat RS, ki je pristojen za nadzor, lahko takšno prakso prodajalcev sankcionira z globo zaradi prekrška ter z odločbo prepove uporabo takšne prakse.
Potrošnikom svetujemo, da prvih 6 mesecev po nakupu uveljavljajo svoje pravice na podlagi odgovornosti prodajalca za stvarne napake, predvsem zato, ker je rok za izpolnitev zahtevka 8 dni (pri garanciji 45 dni), in ker lahko potrošnik izbira med štirimi zahtevki (odprava napake, zamenjava blaga z novim brezhibnim, znižanje kupnine v sorazmerju z napako ali vračilo kupnine) iz 37.c člena Zakona o varstvu potrošnikov. Pri garanciji pa te izbire nima, ker se lahko pravice iz garancije uveljavljajo samo po vrstnem redu in zato je najprej na vrsti brezplačna odprava napak, ki lahko traja tudi 45 dni.
VIR: http://www.mgrt.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article//10050/ [14.11.2014]
Danes me je jutro potegnilo vase in ni bilo pomoči. Oddirjala sem na hrib in vdihnila osupljivo jutro v zadnje delčke pljuč. Meglice so bile tiste stare znanke, ki me ponavadi ne puste na cedilu, sonce pa se je le sramežljivo pokazalo na samem začetku, potem pa se skrilo za oblake. Noro nevarna cesta polna mokrega jesenskega listja je bila kriva, da sem morala, več kot enkrat, obstati na klancu, dati v prvo in, ob drsenju gum v prazno, pazljivo speljati. Oblak smradu po zažganem je verjetno spravil v slabo voljo tudi gospe, ki sta v družbi simpatičnega galga, pripešačili po poti. Ampak meni se je mudilo. Zopet fotografirati na starih mestih, plezati preko ograje, da prideš do tistega top of the top mesta za fotografiranje, me je poživilo bolj kot skodelica kave. Po še bolj nevarni poti sem se po centimetrih spuščala v dolino in upala, da mi nasproti ne pripelje kakšna "Vanja". Pa je na križišču srce zavilo še proti ribiškem domu, kjer sem srečala tri ribiče, z opremo, ki je bila garant več vredna, kot moj avto. Prijazni gospodje so se na jutranjo ribičijo pripeljali z Jesenic! Menda, da to še ni nič, ker gredo lovit tudi 500 km daleč, če se jim zahoče. Ponudili so mi božansko kavo in kratkega, a na prazen želodec je bila kava ravno prav. Kako resno jemljejo svoje delo lahko vidite v očeh ribiča, ki je ravno takrat ujel skoraj 7 kilogramskega krapa. Ga najprej lepo pobožal, po tehtanju pa ga nadvse nežno spustil nazaj v jezero.






Prav zanima me kdo se tokrat igra z vremenom. Se bojim, da mu je stvar ušla izpod nadzora. Miran Trontelj je že vedel:
Naroči se na novice