34

ko hiša še spi
se odpravim na goro
nasmehnit jutru

33

sonce boža mojo dlan
srce in dušo
letim v nebo

32

sramežljiv in bel
nežen kakor dih
odpira se češnjev cvet

Pred časom mi je uspelo, da več kot pol leta nisem gledala poročil, dnevnikov, odmevov ali kakor koli se jim že reče. In šlo mi je čisto ok. Saj ne da bi dogajanje in politika zaradi tega bila kaj na škodi, ampak tudi jaz sem si domišljala, da nisem. Če ne drugega sem se počutila mnogo bolje. Tudi na mojih straneh o njej - politiki, nočen razpredati, čeprav me veliko reči razjezi. A zadnje čase opažam, da me pravzaprav še več stvari razžalosti. Resno. Čedalje bolj me žalosti požrtnost in egoizem in popolna izguba empatije. Pomembno je le nagajanje drugim, če se skrajno milo izrazim. Lahko bi temu namreč rekla tudi metanje polen pod noge. Lahko pa bi rekla tudi tako, kot dejansko je - navadna svinjarija. A kaj ko ni, ker svinje so ene najbolj inteligentnih živali. 

Morda ste opazili, da se s Štefanom greva mali haiku dialog. On je tako poln lepih besed in povedi, da ne vem, če mu sploh lahko pariram ... in, Štefan, na tele, ki sledijo ni treba odgovoriti, ker so čisto mimo. Ampak sem jih morala dati ven, kot se reče.

29

tiho in mirno
prihaja v nas
izguba prihodnosti

30

megla leze iz glave
tiho in hladno
ovija srce

31

svetovna kriza
prepir je denar
mravlja hiti svojo pot

28

barvne kroglice
zavita pogača je
mami v ponos

27

jutranja svatba
rosa mi moči
čisto novo trenirko