43

sam na ulici
sredi množice ljudi
realnost časa

Ko bom iskala ilustratorko za svojo novo knjigo, se moram spomniti na tole:

Letnemu času neprimerna, ampak spomin na poletno tekanje po travi je še toliko bolj živ:

42

bose noge v cvetju
kipeča sreča
poje na ves glas

Krstila sem nov zvezek. Pesmi namreč pišem v zvezke. Velike. In na prvo stran sem napisala Moje pesmi IV. Za začetek sem iz posameznih beležkic, listkov in bloga naredila čistopis mojih haiku poigravanj. Veste kaj vam povem. Prav pridna sem bila. Številka se je ustavila pri zapisu 46:

stopajo glasno
v nov dan in noč
ujetniki svobode

Kdaj pa ste vi nazadnje kaj napisali? Mislim, tako na roko, ne na tipkovnico.

41

balerine plešejo
njihov oder je
bil včeraj zelen

Poleti,
ob večerih,
ko noči ugasnejo luči,
tam v živi meji
začno dogajat
čudne se reči.

Najprej ena,
nato dve
in že cel kup luči,
kar brez sonca
in stikala
živo zagori.

Najprej vsaka zase
pleše svoj večerni ples,
nato se združijo v roj -
no, zdaj pa gre za res.

Kresnički zali,
na večer,
so si plesalke poiskali,
da bi z njimi,
v svetlih krilcih,
nežno zaplesali.

In kljub temi,
če skupaj pleše
roj zaljubljenih čudes,
lahko ustvari ta svetlobo,
ki seže vse tja
do nebes.