Golte
Ko se človek zbudi v krasen sončen dan, se vsede na motor in si reče - danes pa bo. Odhitela sva na Golte, kjer je - ne boste verjeli - deževalo. Kosilo, kavica ... še vedno dež. Kaj zdaj? Nič - na motor in v dolino.

Ko se človek zbudi v krasen sončen dan, se vsede na motor in si reče - danes pa bo. Odhitela sva na Golte, kjer je - ne boste verjeli - deževalo. Kosilo, kavica ... še vedno dež. Kaj zdaj? Nič - na motor in v dolino.

Že prejšnjo nedeljo smo se odpravili na Kum. Ah, ne, ne peš. Z motorji. In bilo nas je kar precej. Razgled tam gori na 1219 metrih pa fenomenalen, kot je pač lahko le po dežju. No, tega letos pač ne manjka.


Poznate tisto, milo rečeno, čudno reklamo, ki jo nonstop vrtijo po naši(h) TV programih?
"Sprosti kaos!"
Morda sem malo čudna, a me ni sram priznati, da je ne razumem. Malo me tolaži misel, da je tudi moj dragi ne in on je precej inteligentno bitje. Haloo - gre vendar za deodorant! Kaj vraga imajo v reklami za sprej za pod pazduho, delat vojaški helikopterji, leteči motor, ki uniči izložbo in butasta medicinska sestra, ki invalida spusti na prometno cestišče? A res obstajajo ljudje, ki si želijo tega? Si res kdo želi tak sprejčič, ki bi iz njega že na vse zgodaj potegnil tisto temno stran in bi potem delali pi****e na poti v službo? Srčno upam, da ga ni heroja med vami.
In za piko na i - kot da že tako ali tako ni mnogo preveč kaosa v svetu, danes zagledam jumbo plakat na katerem sta dva grda (ok, vsaj meni sta grda) šolska nahrbtnika in zraven napis: "Bodi in - nosi KAOS"
Pa dober, no! A so vsi znoreli! V času, ko je država v razsulu, ko se bombardirajo mesta, ko drugače mislečim javno režejo glave, ko nam narava čedalje bolj pogosto izstavlja račun ... povejte mi - je res potrebno potencirati tako "in" besedo kot je KAOS?!
Sram vas naj bo!

Najraje bi fotko poslala njegovi mami. Ne - najraje bi jo napopala na vse jumbo panoje, kjerkoli že stojijo!!! Mulo zavaljeni naj bi se raje spravil športat, ne pa da mu hodi po glavi streljanje - in to ne namišljeno. Plastične kroglice so nevarno frčale vse naokoli, medtem, ko so ta stari v miru pili pivo.
Slaba izbira, mama!

Najbrž se vsi strinjate, da je letošnje poletje, milo rečeno, čudno. Nalivi še najbolj spominjajo na trope, kjer se v sekundi vlije z neba ogromno vedro vode, čez pol ure pa zopet sije sonce. Že dvajst let hodimo dopustovat na isti otok, ampak letos - no, letos smo skoraj potonali. Ne, nismo s čolnom zadeli ob čer, potonali smo skoraj v baldahinu! Ma, ne morš da verjameš. Domov smo šli tri dni prej in že na poti so nas, tisti, ki so ostali, obvestili, da je zopet prišla huda ura. Doma - malček bolje. Šla sva za urico ali dve na motor in na maline s smetano, pa seveda tudi v staro Ljubljano in, čeprav mi je tam vedno všeč, sem bila letos precej začudena in razočarana, ker, na niti enem oknu, nisem videla rož. Halooo - ste bili kdaj v kakšnem avstrijskem, nemškem.... kraju - okna se šibijo od rož. Pri nas pa golo zidovje. Le kaj je misil župan! Se spomnim, da je včasih v Celju občina častila rože meščanom, da je bil izgled pročelij kar se da dopadljiv. No, ne vem, če je temu še vedno tako. Kljub vsemu je fantastičen občutek, ko se vsedeš, srkaš pivo in, povsem brez nuje po naglici, opazuješ okolico in usode, ki hitijo mimo tebe.
Objavljam torej en mali mix fotoutrinkov - pač primernih času in dogajanju.













Takole izgleda, ko je tema odlična, ko je govornik zelo dober, pa vendar mu na koncu ne zaploska prav nihče v dvorani:
http://www.themindawakened.com/2014/06/no-one-applauds-this-woman-because.html
Saj ne da kaj natolcujem... in ne, to ni isto letalo in niti ni iz iste letalske družbe. Levo je malezijsko in desno je od ruskega predsednika. Hmmmmmmmm

Naroči se na novice