Nekaj fotografij z delavnice street fotografije - torej, ulične fotografije, kjer se naj ne bi nič kloniralo. Na mojih se ni, se pa tega očitno poslužujejo največji svetovni mojstri: npr. velecenjeni Steve McCurry, ki se otepa zadnje afere o uporabi fotošopa z besedami: "I'm a Visual Storyteller, Not a Photojournalist." No, saj v bistvu ima prav.

"V začetku avgusta se veterinarska odprava Hrtjega sveta odpravlja v Scooby. V celoti smo odvisni od donacij, tako materialnih kot finančnih, zato vas prosimo, če imate možnost donirati, da nam pomagate. 
Najnujnejši je nakup kirurškega materiala ter zdravil, tako anestetikov, analgetikov kot antibiotikov. Prav tako potrebujemo sanitetni material.

Zaenkrat je zbranih 183 EUR, mi pa upamo, da nam z vašimi močmi uspe zbrati še nekaj donacij.

"Društvo Hrtji svet Slovenije s svojim delovanjem vsakič znova pristavlja male koščke k večjemu mozaiku. Po svojih najboljših močeh se trudimo za boljši jutri galgov, podencev, greyhoundov in lurcherjev.

Odločili smo se, da tokrat pristavimo svoj košček mozaika tudi k dogodku The great global greyhound walk, ki bo ob istem času (19. 6. 2016 ob 10.00) potekal po vsem svetu v državah, kjer delujemo organizacije, ki pomagamo "odsluženim" greyhoundom, da najdejo lep in ljubeč dom.

Ko imate občutek, da vam bo razneslo glavo od vseh grdobij (beri: svinjarij), ki se dogajajo okrog nas, pojdite v dežju na travnik in se sklonite.

Ko se človeku začno dogajati ful čudne reči in pomisliš na najhujše, potem pa ti že na vratih dajo v roke natisnjen list papirja s katerim te seznanijo z dejstvom, da si se postaral.

Že en lep čas nas mediji  dobesedno bombardirajo s temo pravične trgovine in nam trkajo na vest. Se strinjam - grozno je dejstvo, da oblačila šivajo mali otroci, ženske po 12 in več ur na dan. A, če imate možnost, povprašajte kdaj kakšno šiviljo iz Topra ali Mure v kakšnih pogojih je šivala. Dragi moji, nič kaj boljših. Otroci so druga zgodba - tista, ki se res ne bi smela dogajati, pa vendar se je tudi pri nas, hkrati pa je zopet res, da pred desetletji. In ker sem realen človek in stvari vedno pogledam tudi z druge plati, se sprašujem kaj bomo pravzaprav storili, če eno leto ne bomo kupili niti enega kosa oblačila. Kot je storila Katjuša Šavc iz današnjega prispevka na 24ur.com. Žalostno, pa vendar, povzročili bomo, da bo tisoče ljudi ostalo brez dela in brez zaslužka za preživetje. Se temu še vedno reče dobro delo? Se boste res bolje počutili, če bo tisoč deklet izgubilo delo za šivalnim strojem in bo moralo na ulico - vemo po kaj. Upam, da ne misli kdo, da bodo šle stavkat. Začaran krog, ki ga lahko, po moje, prekinemo oz. olepšamo na način, da zahtevamo podatke o proizvajalcu izdelkov. Ne prodajalcu, lastniku znamke, ampak hočemo od slednjih izvedet kdo in v kakšnih pogojih jim izdeluje njihove izdelke. Hočem videt najmanj dokumentarni film o stanju v tovarni, kjer ustvarjajo njihov zaslužek in na raziskovalnih novinarjih je, da priskrbijo resnične podatke.

Nič kaj dobrega ne bomo naredili, če bomo nehali kupovati oblačila iz Bangladeša, Kitajske, Malezije, Pakistana … razen tega, da bodo velike znamke tam preprosto zaprle svoje proizvodne obrate in bodo ljudje ostali na cesti brez vsega. Saj to zgodbo vendar videvamo doma, v Sloveniji! Raje medijsko izpostavimo »kršitelje« in zahtevajmo človeku primerne pogoje dela in zaslužek, ki bo omogočal dostojno življenje.

p.s. Zakaj se tega članka na 24ur.com ne da komentirat? Zanimivo, mar ne.