Svetovni dan poezije
Ena od mojstra
Ena od mojstra
OBISK
Nocoj na obisk
bode prišla,
strašna, zloglasna,
Čiribura.
Baje se jo vsakdo
grozljivo boji
in nihče si ne upa
pogledat' ji v oči,
ker mimogrede
se lahko ti zgodi,
da iz nosa,
ušesov, ti repa štrli
ali pa v žepu
našel boš žabo,
morda, kar za hec,
te da zmajem za vabo.
Ko končno pojavi se,
v sobi stoji,
jo gleda začudeno Lililuli,
to njena je teta -
prijazna gospa,
ki rada na metli
jo kam popelja,
na skrivaj, pred kosilom,
bonbonček ji da
in ni neka grozna,
Čiribura.
Tole bo sigurno komu prišlo prav:
Če fizična oseba dosega dohodke iz naslova neodvisne dejavnosti pisanja in izdaje knjig (t.i. samozaložba), so ti dohodki obdavčeni z davkom od dohodka iz dejavnosti.
Zakon o dohodnini – ZDoh-2 namreč v 46. členu določa, da se za dohodek iz dejavnosti šteje dohodek, dosežen z neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede na namen in rezultat opravljanja dejavnosti. Opravljanje dejavnosti pomeni opravljanje vsake podjetniške, kmetijske ali gozdarske dejavnosti, poklicne dejavnosti ali druge neodvisne samostojne dejavnosti, vključno z izkoriščanjem premoženja in premoženjskih pravic.
Omenjeni zakon davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti opredeljuje v 48. členu. Splošno pravilo je, da je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Do odstopanja od tega pravila pride v primeru, ko se davčna osnova ugotavlja na poenostavljen način (tj. z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov). V tem primeru se zavezancu avtomatično priznajo odhodki v višini 80% prihodkov. Zavezanec si akontacijo dohodnine od dohodka iz dejavnosti oziroma dohodnino od dohodka iz dejavnosti izračuna sam v davčnem obračunu.
Več informacij o obdavčitvi dohodka iz dejavnosti lahko preberete na spletni strani FURS na naslovu:
http://www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Davki_in_druge_dajatve/Podrocja/Dohodnina/Dohodek_iz_dejavnosti/Opis/Brosura_o_dohodku_iz_dejavnosti.pdf 2/2
Glede registracije fizične osebe, ki opravlja samozaložniško dejavnost, pa pojasnjujemo, da se ta mora, če ne ustanovi družbe1 ali se ne registrira kot samostojni podjetnik, v skladu z določbo četrtega odstavka 52. člena Zakona o finančni upravi – ZFU, vpisati v davčni register. V tem primeru mora finančnemu uradu predložiti prijavo za vpis dejavnosti v davčni register na predpisanem obrazcu DR-03, in sicer v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti. Dodatne informacije glede vpisa v davčni register lahko pridobite na pristojnem finančnem uradu, pri katerem ste vpisani v davčni register, prav tako pa lahko tam dobite tudi informacije glede morebitnih ostalih vprašanj, povezanih z davčno obravnavo samozaložništva.
Pripominjamo še, da za fizično osebo, ki opravlja samozaložniško dejavnost (tj. za samozaložnika) in se v davčni register vpiše na podlagi četrtega odstavka 52. člena ZFU, ne nastopi obveznost zavarovanja po 15. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. Samozaložnik tudi ne plačuje pavšalnih prispevkov za posebne primere zavarovanja po ZPIZ-2.
Tudi po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ samozaložnik iz naslova opravljanja te dejavnosti ni dolžan plačevati pavšalnih prispevkov kot osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.
VIR: FURS, 2.3.2017
Ko berem knjigo z dobro (zanimivo, zabavno, skrivnostno ... dodaj po želji) zgodbo, mi je najbolj všeč, če pri 200. strani lahko zavzdihnem:"Hvala Bogu! Še 200 strani."
Zoran Pevec:
Zapis je v redu, seveda, prav tako nagrade. Dovolil pa si bom, kot literarni teoretik, kratek uvid v celjsko pesniško literarno sceno. V širšem slovenskem prostoru je uveljavljena Bina Štampe Žmavc, kanonizirana pa je predvsem kot mladinska pesnica, a velja tudi za kvalitetno pesnico za odrasle. Kot pesnik srednje generacije je tako rekoč kanoniziran imenitni pesnik Robert Simonišek, lanskoletni prejemnik Rožančeve nagrade za najboljšo knjigo esejev. Odlične so tudi pesnice Glorjana Veber, Alenka Jovanovski in Katja Gorečan, ki je bila nominirana tudi za Jenkovo nagrado. Dokaj uveljavljena, predvsem kot kritičarka, je še Veronika Šoster, ki sodi v najmlajšo generacijo. V Celju je manj znana Bernarda Jelen, knjižničarka na 1. gimnaziji v Celju, ki pa jo zelo ceni Iztok Osojnik in delno tudi najkvalitetnejša slovenska revija za književnost Literatura; tu blizu je tudi pesnica iz Konjic, T. Hohler. Ja, Danija seveda ne smem pozabit, ki pa se nekako noče silit v ospredje v širšem slovenskem okolju, čeprav tja sodi. Potem so tu trije, recimo jim mlajši pesniki, čeprav že lezejo v svoja trideseta leta. Tu velja poudarit v tvojem zapisu omenjenega Kristiana Koželja, za katerega tudi sam menim, da mu manjka le še nekaj "sekund", da se bo znašel med najbolj uveljavljenimi pesniki svoje generacije pri nas; Aleš Jelenko, imenitni pesnik iz Slovenskih Konjic in Dare Gozdnikar, ki se zaenkrat giblje bolj v facebook vodah. V širšem slovenskem prostoru so uveljavljeni še Ivan Dobnik in Velenjčana Ivo Stropnik ter Peter Rezman in Šoštanjčanka Milojka Komprej. Za podrobnejšo presojo o vseh je tu seveda premalo prostora. Lahko da sem koga od pomembnih pozabil (morda Alenko Kveder), a tako na hitro bi rekel, da nisem. O sebi pa bi blo seveda nespodobno pisat.
Pa Lilo Prap še lahko dodamo in seveda samega avtorja zapisa – Zorana Pevca.
Vir: FB
ŽELJA MALEGA LUKCA
Je sreča šla spat za deveto goro.
je Lukec šel ponjo,
jo prijel za roko.
»Vlni se sleča,
te labim močno,
ker stlašno želim si,
da bi bilo vsem lepo.«
Avtor: Vanja Tajnšek, zbirka (v nastajanju) Trije kosi torte in nekaj za vmes
Naroči se na novice