Slovence je zasvojila aplikacija, ki nam jo je brezplačno dal na razpolago FURS in s katero preverjamo račune in sodelujemo v nagradni igri. Navdušeni kot mali otroci, ki zbirajo in si izmenjujejo sličice nogometašev, smo padli noter. Pa sem se spomnila, da sem enkrat napisala nekaj na temo igrifikacije in še česa.
UPORABA DRUŽABNE PROGRAMSKE OPREME IN KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJ
Priznam, tudi sama ne morem več brez njih. Ali pa si morda to le dopovedujem. Dejstvo je namreč, da je navada železna srajca in te »male igračke« te zasvojijo in potegnejo v svoj svet iz katerega se je zelo težko iztrgati. E-pošta, blogi, mikroblogi, wikiji, virtualni svetovi …
Pri prebiranju gradiv, ki govorijo o trendih na področju izobraževanja v bodočnosti in temi, ki sliši na »gamefication«, sem se spomnila na igro Caesar (vrhunska in precej zahtevna igra v kateri v virtualnem svetu živiš, ustvariš in vodiš mesto, državo, zgodovino, politiko, se greš hkrati trgovca, gradbenika, politika, obrtnika, liderja…), in ki bi, po mojem trdem prepričanju, morala biti obvezna za vse managerje

, sem bila naravnost zgrožena nad tem kako me je zasvojila.
No, pri gamefikaciji – naj raje uporabim besedo igrifikacija (pomagalnik.com, 2011), le ne gre za »čisto igrico«, saj je glavna reč v tem, da se elementi igre uporabljajo za zelo resne stvari. Npr. učenje. O čem govorim, ko pravim »elementi igre«? Govorim o jasnih navodilih, nalogah, aktivnostih, točkovanju, lestvicah oz. nivojih napredovanj, vmesnih vprašanjih … in seveda o tem kaj narediti, da zmagaš oz. osvojiš cilj – učni cilj, znanje. Pravijo, da se v vsakem človeku skriva otrok in se vsi radi igramo. No, potem sem jaz bila čudno dete, saj sem raje, kot igrala monopoli lezla po drevesih. Ampak, prav – razumem o čem teče beseda.
Platon je menda izjavil: V eni uri igre se o človeku naučiš več, kot v celoletnem pogovoru z njim.
Jaz pa bi na tem mestu dodala pomislek – ali se stvaritelji »resnih iger« ne zanašajo morda preveč na to »vsesplošno« željo po igranju. Sem namreč mnenja, da zna ta silna vnema pasti takoj, ko »igra« izgubi enega od pomembnih čarov – prostovoljnost.
Zato se mi zdi zelo na mestu stavek, ki ga dr. Klobučar (2012) omenja v članku Sodobne e-izobraževalne tehnologije, ko, sklicujoč se na Predlog odločbe Evropskega parlamenta in sveta o evropskem letu ustvarjalnosti in inovacij (2009), pravi takole:
»Organizacijska kultura, ki podpira odprtost in ustvarjalnost, je pomemben predpogoj za uspešno učenje in inovacije.« (Klobučar, 2012).
Od sodobnih tehnologij si vzamem le tisto in toliko, kot mi koristi in se jim sicer poskušam izogniti v velikem krogu. Zato brez slabe vesti napišem prispevek v svoj foto blog ali idejni preblisk na twitter in hkrati z največjim veseljem ugasnem v petek popoldan svoj pametni telefon. Kam pa pridem, če bi mi sistem na vsaki dve minuti javljal posodobitev te in one aplikacije, prejem elektronske pošte, objavo novega retwitta … Morda se bere čudno, glede na to, da sem obiskovala e-študij, a vse te nove tehnologije jemljem z veliko rezervo. Na to temo sem napisala tudi prispevek, ki si ga lahko preberete na:
http://zaspancki.si/index.php/foto-blog/469-kontrola-u-iber
Kako torej izbrati orodja, nove tehnologije?
http://www.24ur.com/novice/slovenija/neznanci-presernov-spomenik-ovili-v-jekleno-zico-ovili-so-jo-tudi-okoli-obcinskih-tabel.html [08.02.2016]
Tele aktiviste pa ne bo težko najdit. Glede na to, da so prav vse fotografije bile posnete ponoči, ko so si verjetno upali tole počet, so jih zagotovo posneli sami in v upanju na publiciteto, sami poslali medijem. Se sprašujem, če vedo, da se iz fotografije dajo prebrat exif podatki, no, pa tudi mail ni neka jaka reč za izsledit pošiljtelja, če se hoče, seveda.
Le koliko od teh novic boste zasledili v naših medijih? Na zatiskajte si oči - to se dogaja TU.
http://www.breitbart.com/london/2016/01/29/migrant-crisis-live-wire/
Priznajte, da bi tole z veseljem pospravili :-) Riž, bučke, ingver, rdeča paprika, česen, rakci, sojina omaka - jamii...

A ni lepo, ko se nekdo (moji punci:) potrudi in ti za rojstni dan speče pravo pravcato pito? In letos nisem dobila le pite. Prijateljica mi je spekla ogromno in zelooo dobro torto. Ampak sorry, jo je zmanjkalo preden sem jo uspela pofotkat.

Nedavno tega sem tole škljocnila kar iz avta, preko šipe, med vožnjo. Ne, ne - tokrat nisem vozila jaz ;-) Ali veste, da se na področju BTCja v Ljubljani ne sme fotografirat? Enkrat me je že preganjal varnostnik, zato tokrat razmišljam, če bi naredila en nočni safari pohod. Greste zraven?
