Moja društvena kolega, Urška in Domen, sta mlad par, a izkušena fotografa poročnih fotografiranj. Če se spomnim njunih začetkov, moram reči, da sta napredovala nekaj svetlobnih let. Če imate v planu poroko, ju priporočam. Da pa ne boste rekli, da le zato, ker smo društveni kolegi, si poglejte tole:

http://urskadomen.si/journal/best-of-2015-weddings/

Kaj mi je pri njunih fotografijah najbolj všeč:

- neverjeten občutek ujeti pravi trenutek - zanj moraš vzpostaviti pristen odnos s parom, ga začutiti in si pridobiti zaupanje, da se običajna napetost, ki spremlja takšne dogodke, sprosti. 
- krasno izkoriščena svetloba - zanjo moraš odlično poznati lokacijo oz. lokacije, kjer boš fotografiral, kar pomeni, da se moraš nanje odpraviti že mnogo pred dogodkom, vedeti kje vzhaja in zahaja sonce, kako bodo padale sence in nenazadnje vedeti kakšna je na dan X vremenska napoved, da si pripraviš plan B
- super izbrana mikro lokacija - postaviti par ali posameznika v pravo okolje, ko si vendar omejen ravno z njim, in iz njega izvleči tisto najboljše kar ponuja, zmore le izkušeno oko, seveda ob predpostavki, da sta izpolnjeni zgornji dve alineji. Tudi tu velja, da se moraš z lokacijami spoznati že prej in seveda vedeti kje se bodo ključni dogodki odvijali. Ne gre med obredom spraševati neveste "Kam pa se bomo sedaj peljali?" Mislim, da je situacija takšna, da moraš na eni lokaciji posneti vse odhajajoče in zdrveti na drugo lokacijo, kjer moraš biti prvi, saj moraš posneti te iste osebe, kako prihajajo ;-)
- kompozicija - poznati je treba pravila, da jih lahko kršiš - njima gre oboje dobro od rok
- občutek za detajle - meni zelo pomembna vrlina - majceni cvetki, lesk prstanov, svečka, pentlja, pogled ...
- slediti trendom - barvne, črno bele, od blizu,  od daaaleč, cel obraz, rezan na pol ... kakor vam drago, pa vendar se mi zdi, da z idejami presenetita naročnike, ki šele takrat, ko fotografije vidijo, vedo kaj jim je všeč - tisto, kar sta D+U posnela ;-)

Pametujem? Ja, pravgotovo. No, nekaj malega vem tudi sama, nikakor pa ne morem kaj prida napisati o tistem izredno pomembnem - obvladovanju pritiska:

- časovnega - biti pravočasno na pravem mestu - nikogar ne bo zanimalo, da je bila na avtocesti nesreča, da ti je zmanjkalo bencina, da te kuha vročina...
- psihičnega - kako spraviti na isto fotko nevesto in taščo, ki bi si najraje skočili v lase, kako nevesti dopovedati na "fini način", da imaš, kljub njenemu nespornemu 160 IQ ipak malo več pojma o tem kako fotografirati, kot ona, kako se nasmejati, ko se v ključnem momentu na displeju prižge rdeča lučka za baterijo ...
- fizičnega - imeti v rokah nekaj ur tam med 1,5 in 2 kg težko mašinerijo in ob tem obdržati mirno roko je vse prej kot lahko, pa nekaj pojesti čez cel dan bi tudi bilo dobro, da se ne zgrudiš v momentu, ko bi to morda kvečjemu pritikalo nevesti in ja, tudi domov je treba priti  - v enem kosu

Vse skupaj je plod dela in razvijanja občutka, nabiranja izkušenj in nekaj malega tudi fotografske opreme.

Z dovoljenjem avtorja objavljam eno njuno fotograijo - nisem si dovolila izbrati takšne s prepoznavnim obrazom, ampak eno tako cart ;-)

Avtor: http://urskadomen.si/

Pred leti, ko je bila orhideja še dejansko eksotična rastlina, in pregrešno draga, je bila čudovito rojstnodnevno darilo. No, saj je še vedno ;-) Želim povedat, da mi je skoraj vsaka, kot rečemo, "beg pr'šla". Potem pa sem jih nekega dne imela zvrhan kufer. V pogojih kakršnih rastejo v naravi niso deležne prav nobenega ujčakanja in zavijanja v vato, in tako je bilo poslej tudi pri meni. Zgužvala sem jih na južno okno kjer jih celo poletje žge sonce, so nad radiatorjem torej tudi neke silne zračne vlage nimajo čez zimo, zalite pa so v soboto in pika. Dvakrat na leto jim privoščim malo cvetala in od takrat rastejo, da jih nimam kam devat, delajo nove poganjke in cvetijo na veliko. 

Danes je en tak čuden dan. Otožen s prebliski jeze in žalosti in prav iščem dobre strani njega. No, na vsa usta sije sonce. To je že nekaj dobrega. Pa petek je. To je tudi super. Sicer je v mojih letih Petek - dan za metek, le še če grem na strelišče, ampak ok - vseeno je kul. Kaj še? Kolegu sem oddala fotografijo za društveno monografijo 2015 - jo je pohvalil in njegovo mnenje cenim, ne le zato, ker je brihtna glava, ampak zato ker vedno pove kar si misli in kar ti gre. Saj počasi se bo nabralo tudi kaj lepega. The night is still  young ;-)

Je bilo ogromno vroče debate pred časom na temo - migrantov - jasno. In moje mnenje je bilo že od vsega začetka jasno in tule napisano. Če že koga sprejmemo so to ženske in otroci do 15 leta starosti - ostali - briši domov se borit za svojo domovino. No, po nekaj mesecih postajajo stvari bolj jasne končno tudi komu od tistih, ki bi si jih pred časom najraje peljal domov.

Južnjaki imajo dober pregovor: Nije žvaka za seljaka. Jaz pa pravim že dolgo časa: Demokracija ni za vsakogar, pa naj se to sliši še tako bogokletno. Za demokracijo moraš biti vzgojen. In pravice ne morejo biti za vse enake. Berem o tem, da vlada išče 250.000 € za zdravstvene usluge migrantom. Haloo. A za operacije lastnih otrok moramo pa plastične zamaške zbirat. Zapornika pripeljejo v zobozdravstveno čakalnico in je takoj na vrsti, jaz pa čakam tri mesece,  peljejo ga v šolo in jo ima zastonj, jaz sem jo plačevala krepko ... Nekaj časa nazaj sem tipa vprašala kako lahko njegova žena vozi avto, če pa je nepismena. A je brez izpita? Ne - in mi pokaže njen izpit - ženska je izpit naredila tako, da ji je nekdo bral besedilo ona pa je odgovorila oziroma povedala kaj naj označi. Najbrž ni treba posebej povedat kdo v naši deželi je tako priviligiran. Nekaj mesecev nazaj mi je pravnica izustila, da je pri nas svoboda in zato lahko govori kar hoče! Aja? 10 minut nazaj sem zopet donirala preko Zveze prijateljev mladine za mamico z malima otrokoma, ki enostavno ne morejo več živet, Šefic pa išče nove prostore za tisoče tujcev. Bo tudi tej mamici plačal kurjavo, da ne bodo zmrznili? Ji bo plačal elektriko, odvoz smeti, vodo, stanovanje, hrano? Ne bo! Pa je leta hodila v službo in plačevala davke, na koncu pa bo tujec dobil vse to kar bo ona zgubila. Samo še brihtne glave iz socialne uletijo in ji vzamejo otroke, pa  bo primer zaključen po "reglcih"

Res je, ljudje so diskriminirani - ampak diskriminirani smo mi - avtohtoni prebivalci. Vsi ostali imajo več pravic in privilegijev, kot mi, ki smo tu doma. Ki hodimo v službo, ki plačujemo davke, ki spoštujemo zakone in pravila, ki izpolnjujemo državljansko dolžnost in volimo, mi, ki nam non-stop trobijo, kako moramo biti odprti, multikulturni, ne-nestrpni do drugačnih ... Veste kaj, ko mi bo zapasalo se naužiti druge kulture bom šla v njihovo deželo in se je naužila glih kolk mi bo pasalo, in kolikor mi bodo dovolili, sem pa mi jo nikar ne vozite z vlaki in avtobusi. Smo videli kakšna svinjarija se je zgodila v Nemčiji - vse to se že leta dogaja v Veliki Britaniji, v Skandinaviji - tisti čudoviti Skandinaviji, ki tako ceni človeka, demokracijo, odprtost, prijaznost ... Kako strašno žal jim je danes! Ampak je prepozno - no, pravzaprav ni, ampak nihče nima jajc narediti to kar je Švica pred desetletji, ko je čez noč vrgla iz države vse auslenderje in vzela nazaj samo izbrane in tiste z odličnim garantnim pismom. Ti dogodki v Nemčiji pa so kljub vsemu iskrica upanja, da se bo morda le kaj premaknilo, da bo morda le kdo spregledal, da bo kdo priznal: Zajebali smo. Popolnoma. Ampak dajmo sedaj narediti red. Madona, saj ste ja Nemci. Kdo pa bo naredil ordnung, če ne vi? Nihče ni pomislil na Orbana, kajne. Tistega malega možiclja s pogumom in zdravim razumom. Požvižgal se je na to ali bo njegova politika všečna onim tam gori, še manj onim tam doli. Naredil je kar je bilo prav. Saj so se razburjali nekaj časa politikantski čistuni, potem pa ga kaj kmalu začeli potihem spraševati kje se da dobit poceni ograja.  In Budimpešta je imela za Silvestrovo krasen ognjemet, Köln in Bruselj pač ne. 

Slavoj Žižek je pred dnevi za Der Spiegel dejal, da naj si ne domišljamo, da so tisti barbari nevedni glede pravic in statusa žensk pri nas, in da je njih vzgoja čista neumnost, saj jim gre predvsem za to, da razširijo strah in ženske ponižajo. Za vsako svinjarijo, ki jo naredijo ženskam najdejo izgovor v svojem koranu. Vse bolj se mi zdi, da gre za zafrustrirane potrebneže, ki jim ne verjamem niti besede. In se sprašujem kako lahko dovolimo, da nas posiljujejo z idejami, in dobesedno, osebki, ki se sklicujejo na boga, v času ko letimo proti Marsu?!