Fotoizlet v Toskano je prestavljen - vreme je vse prej kot prijazno in kljub temu, da je Toskana lepa v vseh letnih časih, se nam ne bi dalo preživeti treh dni pod dežnikom. Čeprav ne gre pozabiti, da so oprana jutra po deževni noči prečudovita in da je nebo velikokrat noro modro in polno belih ovčk. Nastanejo lahko fantastične fotografije in potem te vsi sprašujejo, če si nebo sfotošopiral!? Moj dragi je tudi ostal "na suhem", saj je odpadel odhod na motozbor - Krk gor ali dol - motor in dež nista dobra sopotnika.

Pa sva jo mahnila v Orhidelijo. Cel ljubi dan razvajanja, dremuckanja in muckanja, mmmm, je odtehtalo celo Toskano ;-) Priporočam! To je res kraj za uživanje. Tišina, tiha sproščujoča glasba, šumenje dežja, ležalniki na sto in en način, vodne postelje, savne, pa vmes kosilo, tortica, šampanjček  - jap - to je to. Pravgotovo svoje doda omejitev - v svet savn in posebnih počivališč je prepovedan vstop mlajšim od 15 let. Vedno si za to uživancijo izbreva zoprn, deževen in vetroven dan nekje sredi tedna, ko res ni gneče. Poležavanje na toplih posteljah, pijačka na dosegu roke, pogled na deževne kaplje, ki polzijo po šipah in upogibajoče breze, ki jih biča veter. Tebi pa se nikamor ne mudi. Ni poceni, a je vredno vsakega evra.

Že od nedelje me boli glava in situacija se je znosno unesla šele danes, ko se je dodobra zlilo. Zofka se ne zmeni za "vremenske spremembe" :-) Premlevanje ogromne količine številk in zakonov, uredb, členov... seveda ni nič kaj dobro delo mojim očem in glavi. Pa me je nekaj le razveselilo in to tik pred zaključkom delovnega dne. Na strehi sosednjega trakta je izpod strešne kritine pogledala tale žverca:

Če je včasih kdo rekel kakšni sitnici: "Pa kaj bi ti rada? Jagode sredi zime!" se ve kaj je to pomenilo - danes bi morda ta ista sitnoba le dobila WTF izraz. In če so tiste sredi zime sicer rdeče in naparfumirane, a strženaste, puhle in brez okusa, pa so  te, ki se jih da že dobiti na tržnici in stojnicah ob cesti, prav okusne. Dve nesramno rdeči čakata mojega dragega na terasi - ker je letos on odločil, da bomo imeli jagode. Na terasi. Menda ful obrodijo. Najmanj kilo na teden ;-P

Moj lepi bonsai je dobil nov dom. Hmmm, sedaj rabi le še novo frizuro.

Zagledam v poštnem nabiralniku mail od kolega - ni ravno občajno, da mi on kaj pošlje, zato z radovednostjo kliknem.  "Pridi fotkat - ogrščica cveti." Itak, da mi ni bilo treba dvakrat reči, vreme pa je tudi dobro sodelovalo. Ob šestih dirkam z avtom po vijugasti cesti vzhodu naproti in govorim soncu: "Počakaj še malo, sam še malo, da pridem do tja." Vmes še poškilim ali samotna jablana, ki jo imam že nekaj časa na piki, že cveti, pazim na zgodnje sobotne voznike, ki hitijo v službo in nenadoma jo zagledam. Prav čudno ždi na rumenem hribu in čaka, da jo obsijejo prvi jutranji žarki. In, da jo pridem jaz pofotkat.

Ob vračanju domov, ko sem imela že prav pošteno mokre nogavice, ni šlo, da ga ne bi šla pozdravit:

In ker sva jo popoldan mahnila na kraj "zločina" še z motorjem sem jo kliknila še v zahajajočem soncu. Razlika je precejšnja.