Pri lažnivi priči
Zraven sodišča v Celju se nahaja lokalček s prav simpatičnim imenom. Bo prav zanimivo videt, kdo bo stopil vanj na kavo. Takole, na brzino med pavzo razprave ;-)

Zraven sodišča v Celju se nahaja lokalček s prav simpatičnim imenom. Bo prav zanimivo videt, kdo bo stopil vanj na kavo. Takole, na brzino med pavzo razprave ;-)

Ko v soboto prisopihete z nakupov in nimate časa za dolgo pripravo kosila, čisto dobro paše tudi kaj takega.

Celje je majhno mesto. Skoraj mestece in ko zrem z obzidja Starega gradu dol nanj, si mislim: "A, to je vse kar smo naredili v dobrih 500 letih!?!" Pa vendar - rada ga imam in vedno znova najdem motive, ki se jih splača shranit.





Včeraj zvečer sem šla pogledat galge, ki so jih pripeljali iz Španije. Iz zavetišča Scooby Medina. Med njimi je bil tudi Hinojo - pes, ki mi je bil všeč na prvi pogled, a sem tako dolgo cincala ga posvojiti ali ne, da se je zgodilo neizogibno. Nekega dne, ko sem zopet šla na stran Hrtji Svet, da si ga že ničkolikokrat ogledam, je pod njegovim profilom pisalo "Rezerviran". Tigrasti velikan je našel posvojitelja.
Ko je pripeljal kombi in je v ljudeh pričakovanje naraslo do maksimuma, je bilo najprej potrebno preveriti dokumentacijo! In potem so se kletke začele odpirati. Bolj ali manj prestrašene pasje duše so zakorakale na prostost in boljši usodi na proti. In na koncu je prišel na vrsto še "moj" velikan. Točno tak, kot sem si ga predstavljala. Velik, samozavesten, prekrasne atletske postave, prav nič prestrašen in z očarljivo belo konico na koncu dooolgega repa. Elegantna glava je nosila črn smrček in prekrasne jantrne oči.
Če ga nova lastnica iz kakšnega (ni važno kakšnega) razloga ne bi mogla obdržati, se javljam za posvojitev.
Tule je nekaj foto utrinkov:











Pri pospravljanju pisarne sem v predalu našla plakat Drug Trafficking. Tako star, da je že čisto orumenel. Gledam zemljevid sveta z vrisanimi potmi trgovanja z drogo in razmišljam ...
Ste vedeli, da je do leta 1980 Afganistan proizvedel 0% od skupne količine opija na svetu?! Nato sta CIA in ZDA podprli mudžahedine z namenom spoditi Sovjete. To jim je tudi uspelo, ampak glej zanimivost - že šest let kasneje je Afganistan proizvedel 40% vse svetovne količine heroina ( heroin je iz opija ). Samo dve leti kasneje so s heroinom zalagali že 80% svetovnega trga. Trgovino so jim nato zj*** Talibani, ki so leta 2000 uničili skoraj vsa makova polja in proizvodnja je iz 3.000 ton padla na vsega 185. Seveda to Američanom niti slučajno ni bilo po godu - enormen izpad dohodka!
9. septembra 2001 je imel Bush v rokah načrt za invazijo na Afganistan. Da? Ne? Kako za vraga navesti pravi razlog? No, dva dni kasneje se je zgodil 11. september.
Danes v Afganistanu, pod nadzorom Amerike, pridelajo 90% svetovne količine heroina.
Zanimiva zgodba, ne? Pa da ne boste mislili, da si izmišljam - preverite pri UNODC ( United Nations Office on Drugs an Crime, Drug Trafficking 2010), UNODC World Drug Report 2010

Kakšne nore barve so letos vse naokoli nas! Že dolgo ni bilo tako. Sem imela namen pokazati nekaj barvnih z najinega zadnjega pohajkovanja, pa so me prehitele tele, danes posnete. Tudi lani tak čas je bilo toplo. Se spomnim, ker sva jo takrat še z motorjem mahnila v Piran. Ampak 31. oktobra je potem zapadel sneg. Ne verjamete? Poglejte tole Lanski oktober Le kako bo letos?








Včeraj nam je bilo rečeno, da je morda boljše, če se ne pojavljamo v medijih. Danes sem na intranetu iste firme našla gradivo za usposabljanje, ki se začenja z:
Če te ni v medijih, ne obstajaš. Če prideš v medije le kadar je kriza, si problematičen.
Tile topli jesenski dnevi so pravi balzam za dušo in malo manj za glavobole. Veter ustvarja prave rumeno-rdeče-rjave vrtince in obarvane liste odlaga na trato, ki jo bo, kot vse kaže, potrebno še enkrat pokositi.
Na službenem parkirišču rastejo javori, ki jeseni zažarijo v norih barvah, čeprav ne vsako jesen enako intenzivnih. Ko sem nabirala njihovo listje sem imela v mislih fotografije - čisto od blizu, makro me vedno znova povleče nazaj, in v kontra svetlobi. Barve so nore in potrebno jih je izkoristiti. Utrgan list je že naslednji dan ves rjav in nič kaj simpatičen za fotografiranje. Tule je torej nekaj fotografij. Barve NISO ojačane, le kakšen mini obrez je bilo potrebno narediti. Na prvi se vidi za kakšno listje dejansko gre in na zadnji se vidi, na kakšen način sem jih posnela.
Na tejle povezavi sem v besedilih, ki jih pišem za naš svitovski Fotostorming, nanizala nekaj misli na temo prihajajoče jeseni. Te in tiste druge. Slutnja jeseni







Naroči se na novice