OSNOVNOŠOLSKI FOTO NATEČAJ

SREDNJEŠOLSKI FOTO NATEČAJ

Naj vaša mladež sodeluje na tradicionalnih fotonatečajih in se priduži stotinam dosedanjih udeležencev. Naj se mojstrovine s Facebooka preselijo na razstavne panoje in morda osvojijo celo kakšno nagrado.

Poleg tega pa še kopica brezplačnih predavanj!! Za vse: otroke, starše, mentorje, učitelje, naključneže ;-)

Zakaj bi plačevali nekaj 10 ali celo 100 evrov, če pa lahko prisluhnete nasvetom mojstrov na brezplačnih predavanjih, foto delavnicah ...

Res je naslov projekta Društva fotografov SVIT Dnevi mladinske fotografije, a predavanja so namenjena vsem, ki jih fotografija tako ali drugače zanima, se z njo šele sramežljivo spogledujejo ali pa so že pravi "mojstri". Dobrodošli vsi!

-        14. 11.: Popotna fotografija in potopisno predavanje 

-        15. 11.: Kreativna uporaba zunanje bliskavice - delavnica 

-        21. 11.: Foto natečaji FZS in FIAP - predavanje

-        23. 11.: Osnovni tečaj fotografije - delavnica (9.00-13.00)

-        25. 11.: Fotografska terapija – predavanje 

-      26. 11.: Fotografsko mentorstvo – predavanje 

-        27. 11.: Otvoritev osnovnošolske razstave (OŠ Lava) 

-        29. 11.: Otvoritev srednješolske razstave (Ekonomska šola Celje)

Če ne bo drugače navedeno na DF SVIT, bodo vsa predavanja potekala v dvorani društev ljubiteljske kulture, Gledališki trg 4, Celje, ob 17. uri. (bivša knjižnica Miško Knjižko). 

VSI DOGODKI SO BREZPLAČNI, ODPRTI ZA JAVNOST IN NAMENJENI VSEM GENERACIJAM

OSNOVNOŠOLSKI FOTO NATEČAJ

SREDNJEŠOLSKI FOTO NATEČAJ

Naj vaša mladež sodeluje na tradicionalnih fotonatečajih in se priduži stotinam dosedanjih udeležencev. Naj se mojstrovine s Facebooka preselijo na razstavne panoje in morda osvojijo celo kakšno nagrado.

Poleg tega pa še kopica brezplačnih predavanj!! Za vse: otroke, starše, mentorje, učitelje, naključneže ;-)

Zakaj bi plačevali nekaj 10 ali celo 100 evrov, če pa lahko prisluhnete nasvetom mojstrov na brezplačnih predavanjih, foto delavnicah ...

Res je naslov projekta Društva fotografov SVIT Dnevi mladinske fotografije, a predavanja so namenjena vsem, ki jih fotografija tako ali drugače zanima, se z njo šele sramežljivo spogledujejo ali pa so že pravi "mojstri". Dobrodošli vsi!

-        14. 11.: Popotna fotografija in potopisno predavanje 

-        15. 11.: Kreativna uporaba zunanje bliskavice - delavnica 

-        21. 11.: Foto natečaji FZS in FIAP - predavanje

-        23. 11.: Osnovni tečaj fotografije - delavnica (9.00-13.00)

-        25. 11.: Fotografska terapija – predavanje 

-      26. 11.: Fotografsko mentorstvo – predavanje 

-        27. 11.: Otvoritev osnovnošolske razstave (OŠ Lava) 

-        29. 11.: Otvoritev srednješolske razstave (Ekonomska šola Celje)

Če ne bo drugače navedeno na DF SVIT, bodo vsa predavanja potekala v dvorani društev ljubiteljske kulture, Gledališki trg 4, Celje, ob 17. uri. (bivša knjižnica Miško Knjižko). 

VSI DOGODKI SO BREZPLAČNI, ODPRTI ZA JAVNOST IN NAMENJENI VSEM GENERACIJAM

Tajda Kušter - kandidatka za naslovnico revije Cosmopolitan je izjavila:

"Prvo kod prvo se mi zdi pomembno doseči željeno izobrazbo. Brez tega pač negre."

Ja, puža, res bi bilo dobro še malo v šolo hodit.

Sobota je in pravkar prihajam iz mesta. Na cestah je bilo, kljub jamranju o recesiji, malo morje vozil. In to kakšnih! Audiji, BMWji, Honde, Leksusi... ampak sem opazila, da jih vozijo sami invalidi. Vsi imajo na glavi nek grozen izrastek. Menda se mu strokovno reče "prenosni telefon".

http://www.youtube.com/watch?v=kmff38GOKq0 

http://ebm.si/o/sl/component/content/article/94-projekti/452-smeti-trashed-2012?showall=&start=3

Bi bilo pa fajn, če bi nam Dinos, Simbio ... naše recikliranje upošteval in znižal ceno odvoza takrat, ko nam dajo nov zabojnik za plastiko, steklo, papir.... ne pa, da moramo ločevati namesto njih, ki potem z odpadki, ki to niso, pač pa so surovina, služijo mastne denarje.

Nevarni odpadki - lepo prosim, ne zbirajte jih v ponedeljek med 10.00 in 11.00 ali v sredo med 12.00 - 13.00 ali ... Resnično ne živimo v času, ko bi si lahko vzeli dopust, se pripeljali domov in vam predali tri na pol prazne piksne zasušene barve, ter oddirjali nazaj v službo. Kakšne butaste ure so to?!

Sicer pa - ja - prave svinje smo!

Pred veliiiko leti sem bila nora na bonsaje. Verjetno zato, ker sem bila pod vtisom treniranja borilnih veščin, koncentracije, meditacije ... saj veste kaj želim povedat, a ne. V tistem času jih ni bilo moč kupiti v vsakem Šparu ali Baumaxu, niti v vrtnarijah ne.  Pa je naneslo, da sem svoj prvi bonsai dobila po pošti. S prijateljico sva na morju spoznali tri simpatične Italijane, ki so mi poslali Carmono Microphyllo (slika) direkt iz Modene. Skor me je kap, ko sem odpirala paket.  Najprej je vame buhnil čuden vonj po vlagi, zatohlosti, zemlji. Odvijam plasti vlažnega časopisnega papirja in na koncu odvijem malo drevesce, ki je imelo celo nekaj belih cvetov. Res simpatična gesta.
Kje vse sem tiste čase lazila in iskala naravne potenciale za čisto pravi bonsaj?! V Hudičevem grabnu, pa na obzidju Starega gradu in gradu v Sl. Konjicah. Ta je bila najbolj nora. Šla sem plezat sama. Pametno - itak. In čisto na vrhu neke hudo visoke stene ga zagledam. Krasen bor, ukrivljen in navajen vsega hudega. Z zadnjimi močmi se zvlečem na vrh tiste majave stene obzidja, vmes se mi kruši kamenje in vezivo se drobi od preperelosti. Ampak mi uspe priti do vrha. Pogledam naokoli in se skoraj .... Sto vragov. Kako pa sedaj naj pridem dol?!?! Priznam, šlo mi je na jok. Ampak imela sem bonsai in v tistih časih človek ni imel v vsakem žepu en mobitel. Torej - plitko dihanje, milimeter po milimeter in brez oziranja navzdol, mi je nekako uspelo. Vam povem - to mi je bila šola za vse večne čase.  
Svojo zgodbo ima tudi bor, ki ga imam še vedno na terasi. S kolegom sva ga ukradla neke noči iz cestne nabrežine. Sem ga vprašala, če mu svetim z baterijo - pa sem dobila nazaj ubijalski pogled. A ti bi kradla z reflektorjem, al kaj?! Ha, ha... ker se mu je zdelo, da me mora še malo pohecat, je predlagal, da bi ga privezala za vrv in nekaj časa vlekla za avtom, da bi izgledal še bolj "avtohtono". V teh letih je postal nekam skuštran, kot tudi najin odnos.
No, sedaj se zadovoljim že tudi z malim bonsajčkom, ki sem ga dejansko vzgojila in oblikovala sama. Ravno včeraj sem ga prestavila s terase na hodnik. Postalo mu je premrzlo. Izgleda pravi malček, a je star že kar nekaj let. V tem je itak fora vzgoje bonsajev. Da jih prepričaš, da vseskozi ostanejo majhni, pa vendar dobijo izgled odrasle rastline. Je pa treba imeti za ta hobi res potrpljenje. Vse se dogaja na dolgi rok, počaaasiii. Nekateri neprecenljivi bonsaji so stari več 100 let in se dedujejo iz roda v rod. Kaj pa vem, morda se bo tudi moj. Enkrat je pač treba začeti.

Odprite tale link - če vas videno ne bo očaralo, se zamislite nad sabo ;-)  BONSAI

Napihnjenci, napihnjenčki ali tudi popovers, so ena taka zanimiva bitja. Narejena iz moke, jajc, mleka in kanček masla ter ščep soli. Ni, da bi človek dol padel.  Brez pecilnega praška, brez kvasa, ruma, rozin, lešnikov, čokolade ali česa podobnega, kar bi jim dalo pravi žmah in vsebino. Zmešaš in napol napolniš modelčke. Modele jim moraš namazati z maslom, da lahko splezajo navzgor in jih brez problema lahko potem  zvrneš iz njihovega gnezdeca. Med peko se dejansko napihnejo, da samo gledaš in se čudiš od kod vraga jim toliko samozavesti in materiala, če pa točno veš, da iz tistih dveh žlic enostavno ne more ratati nekaj tako velikega. Ampak povem vam, da so pravi bleferji. Če med peko odpreš pečico in ostanejo brez vročega zraka, ki jih konstantno vzdiguje, se žalostno sesedejo sami vase. Ko pa lepo porjavijo jih le vzemite iz pečice, da vam ne zrastejo čez glavo ;-) Aja, kljub namazanim modelčkom, tisti v teflonu, ki se ima za oh in ah, sploh niso hoteli ven in jim je bilo potrebno z nožem pomagati.

In nato sledi (ne)presenečenje v stilu: "Aha, saj sem vedela!"

Ko en tak napihnjenec zvrneš iz modela, vidiš, da so dejansko votli. Ena sama lupina, na sredi pa nič od nič. No, na koncu sem le ugotovila da so, če jih napolniš z žličko marmelade ali nutele in jim skratka daš vsebino, pravzaprav še kar užitni. Za, recimo takole, enkrat na pol leta. Menda pa jih nekateri prav obožujejo. 

Se tudi vam zdi, da je na WC rolcah čedalje manj papirja?!