Te dni sva praznovala 7.300 dni najine zveze in to pač ni kar tako. Vzela sva si tri dni samo zase in se imela krasno. Ne vem, če se mi bo dalo pisati o vsem, lahko le povem, da ni nujno slabo, če dežuje, da pa ima sonce, ki posije za tem prav poseben draž.

http://www.hrtjisvet.org/hs/

Škorci! Ta črna, udrena, požrešna bitja. Luštni. Ko gledaš njihovo valovanje skozi zrak, ko se cele jate v trenutku in sinhrono odzivajo na ... ne vem čigav ukaz, jih moraš občudovati.

"Delam za prihodnost in sodobniki me ne bodo razumeli. Toda nekega dne bodo prevladali zakoni narave, katerih skrivnosti sem odkril. In vse se bo spremenilo. Nastopilo bo obdobje modrosti, katerega glavne odlike bodo razumevanje časa, odkritje izvora neomejene energije ter oblikovanje snovi po volji znanstvenikov. Človekova zavest bo premaknila meje življenja in mogoče se bo pogovarjati z dušami umrlih. Spoznanja o življenju in smrti bodo napredovala. Prepričan sem, da je ves kozmos snovno in duhovno poenoten. V vesolju obstaja neko jedro, ki nas nenehno privlači in iz katerega dobivamo moč, navdih. Občutim njegovo silnost in vrednote, ki jih posreduje celotnemu vesolju. Sam nisem prodrl v skrivnost tega jedra, vendar vem, da obstaja. Če bi mu pripisal neko snovno lastnost, bi rekel, da je to svetloba. Ko ga skušam razumeti duhovno, sta to lepota in sočutje. Kdor ima v sebi to vero, je močan in delo mu je v veselje, saj se počuti kot ton v vseobsegajoči harmoniji."

Prav presentljivo je kaj lahko rata, če se gremo igrat le z dvema barvama, ki to, za povrh, sploh nista.

Ker imamo v DF SVIT ravno temo "abstrakt", naj bodo tokrat malce drugačne fotke. Itak, da je bila obdelava nora, a nič ne škodi, če je kdaj kaj drugače.

Sicer pa je rekel dobri stari Einstein: Človek, ki ni nikoli naredil napake, ni nikoli poskusil nič novega.

 

Pozdravljeni,

takšne reči se dogajajo okrog nas, da bi bila morda primernejša tema absurd, ne pa ABSTRAKT.

Pa vendar – abstrakt bo kar v redu. Ne dogaja se nič konkretnega, le besediči se na polno. Besede so mnogotere, a vendar prazne, brez vsebine, abstraktne torej. Torej nerazumljive.

Hvala bogu je vsaj v umetniškem svetu drugače. Abstraktnost je kljub svoji nedorečenosti, neformi, nediscipliniranosti, lahko polna navdušenja, polna linij in eksplozije barv in to je čisto dovolj, da tam nekje za zaveso, čisto v kotu, najdemo skrito zgodbo. Kaj zgodbo, na tisoče zgodb! Misliti abstraktno je tu opravičljivo, še več, celo govoriti abstraktno je o.k., ker vsak si nariše svojo miselno zgodbo. Takšno, kot mu odgovarja. Ki se mu porodi tisti trenutek, v tistem razpoloženju in ki je, kot taka, torej neponovljiva. A, ni to krasno?

Naj bodo vaši abstrakti kakršni-že-koli, polni barv in linij, polni misli, zgodb in vprašanj, polni presenečenj. Nekomu bodo dali že tudi jasne odgovore, drugi jih niti zaslutili ne bodo.

Čedalje večkrat se vprašam ali ni tudi naše življenje samo še en velik abstrakt. Ampak to je v največji meri še vedno odvisno od nas samih, mar ne.

No, pa poglejmo ali smo sposobni razmišljati izven okvirjev?

Vanja, 7.10.2013

Ni druge - grem poiskat čokolado.