... vam je lahko presneto žal. Razturali so tile tipi - Happy Ol' McWeasel. Slovenski band, da ne bo pomote. In potem smo še zmagali tekmo - pa kaj češ lepšga :-)

http://www.youtube.com/watch?v=stfs-6qksI0 

http://www.youtube.com/watch?v=ILIkneUrN0w

Pozdravljeni

Danes nam je jutro postreglo z osvežitvijo. Dež je kar konkretno padal in hči je potožila:

«Joj, mami, daj me prosim pelji v šolo.«

Kaj naj ji rečem: Veš, ko sem jaz bila mlada… Če gredo drugi na avtobus…Saj nisi iz cukra ...
Seveda, da sem jo zapeljala do šole.
TLA so bila mokra in spolzka. Na stari Dečkovi je prišlo do naleta vozil in skoraj bi prišlo še do enega, saj je bil, na tla postavljen varnostni trikotnik, le kakšen centimeter za karamboliranim avtom. Obrnem na makedamskem parkirišču, kjer so se že bohotila prava jezerca vode in mala odskaklja preko njih do tlakovcev pred šolo.

No, pa je narejeno dobro delo. Odbrzim v službo in na križišču se mi vklopi ABS in malo kasneje še sistem proti zdrsavanju na gladkih tleh. Ne, ne vozim noro, le skrajni čas je, da nabavim nove gume. Zaparkiram in tokrat jaz odskakljam proti vhodu. Na stopnicah me skoraj zloži, saj so mokre in marmornate plošče gladke, ko vrag. Za sabo pustim črno špuro od podplata – ha, ha, če bi imela ABS, je ne bi bilo. Je pa bila scena vredna fotke.
Hodnik je poln raznobarvnih dežnikov, ki so jih kolegi razprostrli po tleh, da se odcedijo. No, če tokrat pogrnem, bo vsaj polna bolniška zaradi poškodbe na delu. Pred vrati moje pisarne stoji na tleh kartonska škatla, ki sem jo tja položila in v njo vrgla za vzorec plastičnih zamaškov. Kolegi so zaštekali, saj je že na pol polna in treba jo bo spraznit. S tal dvignem rdeč zamašek, ki ga je nekdo očitno vrgel mimo, tako, kot včeraj naši košarkarji, in ga vržem k drugim, naj jim dela družbo.
Po zdrajsanem parketu se s stolom popeljem do mize in prižgem računalnik. Kliknem na bližnjico DF SVIT, da vidim, če že imamo novo stran. Odpre se Matejeva fotografija s serije Mali princ. Hmm, tla so očitno lahko tudi pokončna. Nimamo še nove strani, ampak prepričana sem, da bo kmalu in da bo dobra, da so ideje padle na plodna tla in da so dosedanje novice odlični temelj za nadaljnji razvoj.

 Vanja, 9.9.2013

Ne gre si zatiskati oči. Tudi tole je nastalo v tem času. Gospod na zadnji fotki se je želel slikati in z veseljem sem ga fotografirala. Pa mi potem reče:

A, mi boš poslala fotografijo?
Veste, jaz fotografij ne dajem razvijat. Jih le dam na računalnik in potem objavim na internetu.
Kje?
Na internetu.
Par sekund tišine, nakar me vpraša:
A, v Celju?

Začelo se je! In Celje je živo, kot še nikoli. Fajn.

Moj mali foto projekt je prikazati svoj dom. Ampak moj dom je Moj in ga ne delim ravno rada s komerkoli, zato bo ta prikaz malček drugačen. Prikazani bodo kolaži detajlov potem pa si sami ustvarite zgodbo.
Hvala bogu za računalniško izobraženo mladež, ki mi je pokazala, kako si v minuti ali dveh potegneš z neta free programček za delanje kolažev, ki mi je izredno olajšal delo.
Za fotografiranje sem uporabljala najcenejšo Canonovo igračko 50mm, 1.8. Pa saj je čist simpatičen. In tako micen, da je kar smešno. Aja, trudila sem se, da nisem ničesar prestavljala, nastavljala, sem pač poiskala detajl in škljocnila kakor je bilo. Vam pa povem, da je nepospravljena kuhinja po nedeljskem kosilu vir mnogo bolj zanimivih detajlov, kot tista zglancana in sterilna ;-)
Tale prva bo natisnjena in bo visela nad mojo novo sedežno garnituro. Temna sedežna, bel zid - mislim, da bo prav fino poživela vzdušje.
Če bi imeli kaj takšnega - pridem tudi na dom ;-)

Zagledam sceno za katero vem, da ne bo trajala dolgo saj bodo sonce zakrili oblaki. Travnik je obsijan s tisto najlepšo - jutranjo svetlobo. Pritisnem na zavoro, stopim ven in v nekaj sekundah posnamem tri fotke. Manj kot pol minute je trajalo, pa so se vozniki za mano že bunili. Ja, no, saj že grem!

Za enga fuzbalerja bodo odšteli 91 milijonov evrov!! Zato, da bo tekal za kosom usnja ene tri ure na dan, se bo pustil masirati, jazzuzirati in pedenati, potem bo odigral 90 minutno tekmo in to je približno to. 
Preklet, butast, nepravični svet!
Gareth Bale gre v Real Madrid. Jaz bi tele fuzbalereje pred podpisi takšnih pogodb poslala na izobraževalno ekskurzijo v Afriko ali pa le v predmestje kakšne Kalkute, Bukarešte, Ciudad Mexica ... morda Ljubljane.

Središče Celja dobiva novo podobo. Res je bilo grozno, ko so zastala dela obnove in je bilo vso razrito, ampak sedaj izgleda že prav fletno. Dobiva sodobno podobo, ki se je bo potrebno še navaditi, a očitno je naletela na dober odziv obiskovalcev. Me pa veseli, da so obdržali nekaj starih reči - velika zvezda v tlaku, rekonstrukcija vodnjaka, katerega ostanke so našli med obnovo, kip Alme Karlin je ostal na prejšnjem mestu ...  postavili so nove klopce - le kakšen koš za smeti bi še lahko dodali. V soboto je bilo tako zelo živahno, kot ne pomnim. Povsod polno ljudi, vse mizice in stolčki zasedeni, ljudje kafetkajo, košare so polne dobrot z bližnje tržnice, ki je bila barvita in nasmejana, barantanje na bolšjem sejmu zabavno ... 

Prav gotovo je ena najbolj zanimiva reč postala fontana na Krekovem trgu. Kako malo je treba - nekaj curkov vode iz tal in otroci norijo, skačejo, mame nekaj časa prepoveduejo, grozijo in se na koncu sprijaznijo ... Je pa kljub temu treba povedat, da voda ni pitna in da je polna kemikalij - da se pač ne pokvari, tako, da je nikar ne pijte. Tudi psi naj jo ne!