Blog

Danes je moj dan

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive


Danes je prelep sončen dan in tudi temperature niso nič kaj januarske. Jaz pa ležim v postelji. Tolikokrat sem bila že bolna v januarju, da se sprašujem kako sem sploh preživela rojstvo. Mami me "potolaži" z besedami: "Ja, kar pestro je bilo. Je trajalo enih 20 (dvajset) ur." Sorry, mami.

No, ampak mi gre na boljše. Spala sem celo noč in zjutraj pogumno odšla v kuhinjo si skuhat kavo. Ni bilo treba - mi jo je že mami postregla. Na polovici skodelice me je že zalila vročina in mi dala vedet, da bom kar lepo odšla nazaj v posteljo.  Obkrožajo me kupčki porabljenih robcev. V teh dneh sem naredila pravo ekspertizo. Za prve dni je Paloma čisto ok - takrat je nos še zabit in itak ni kaj veliko za spravit ven. Nato pride na vrsto lidlov Floralys - sinusi se odpro in štiri-slojni robci so nuja. Po nekaj dneh, ko si podoben Rudolfu ( po nekaterih zaupnih podatkih je menda v resnici govora o Rudolfini ) pa pride na vrsto Kleenex kamilica. Vam povem - zmagovalna kombinacija.
Danes sem od osebe s katero imam majčkeno čuden odnos dobila prav lepo sporočilo: "... lepo bodi in privošči si kaj lepega danes:))" 
Hmm, bo to nov paket Kleenexa, morda čokoladna kroglica katere okusa še ne morem zaznati ali objem mojega dragega, ki sem mu naročila naj se me izogiba, da še on ne zboli. Ja, nekaj lepega bo sigurno ;-)
IMG 2018amm 

Za zamislit se

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive


Ležim in na fotelju pred mano je kup posmrkanih robčkov. Daje me hud prehlad. Listam katalog, ki mi ga je pravkar prinesel poštar - katalog 36. mednarodnega foto natečaja Otrok 2012.  21 črno belih in 20 barvnih fotografij otrok. Kar 18 fotografij prikazuje žalostne, revne in umazane otroke, izkoriščane - vojna, prisilno delo. Za zamislit se, kajne?!

IMG 9474mm

 

Fotostorming DREVESA

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive


Pozdravljeni,

tokratna tema je povsem prizemljena – DREVESA. Mi je všeč, ker imam drevesa zelo rada.
Ko me domači nikakor niso mogli prepričati, da je treba brezo vsake toliko obžagat, so to naredili, ko me ni bilo doma – nočete slišati kaj vse sem takrat izustila.
Drevesa so ena takšna čudovita bitja, ki nosijo v sebi ogromno energij in toliko zgodb. Mami še vedno čuva moj prvi spis, ki nosi naslov: Košček premoga pripoveduje. Spomnim se, da sem zgodbo začela s stavkom: Najprej sem bila drevo. Zgleda, da sem že takrat začrtala nek poseben odnos z njimi.
Ob pogledu na star hrast ali prastaro oljko se človek mora vprašati, kaj vse nosi v sebi to bitje, kdo vse je hodil mimo njega, koliko popotnikov se je ustavilo v njegovi senci, koliko ptic gnezdilo v njegovi krošnji. Koliko zim mu je zaledenelo veje in koliko poletij osmodilo liste. Koliko duš je pokopanih pod njim?
Pa toliko vrst jih je – spoštljivi hrasti, nežne breze, dišeči bori, žalostne vrbe, cvetoče jablane, božanski ginki ... Pesniki jih opevajo od nekdaj in slikarji jim dajejo nesmrtnost.
Vsako pomlad zaokrožijo po spletu predstavitveni filmčki japonskih parkov, ki se bohotijo v cvetju kutin in jablan in vsako jesen posnetki žarečih  javorovih gozdov. Nikoli me ne dolgočasijo.
Kelti so jih častili, kot prebivališča bogov. Mnogo držav jih ima v grbih ali na zastavah.  Svoj čas sem sredi Beograda maširala z zlatim lipovim listom na ovratniku. Tudi oni so jih nosili, le narobe obrnjene.
Obstaja na kupe fotografij iz katerih je razvidna aura dreves – jo bo komu uspelo fotografirati? Pa če tudi ne – začutili jo boste prav gotovo.

Tako dobro je včasih objeti drevo.

Vanja, 22.1.2013

Fotostorming SNEG

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

Pozdravljeni,

tokratna tema SNEG me je popeljala v otroštvo, ko se mi je na Raduhi zgodil zanimiv dogodek. Šli smo na sprehod. Sneg je bil strašno globok, a je bil pomrznjen in dalo se je hoditi po njem. Ko meni naenkrat šine v glavo, da bi bilo fino narediti »angelčka«. Saj veste kako to gre – človek se na hrbet vrže v sneg in potem z rokami potepta sneg v obliki krilc. Srčkano. Problem je bil le v tem, da je bilo res veliko snega in jaz sem padla tako globoko, da se sploh nisem mogla pobrati. Ležim na hrbtu, buljim v nebo in si mislim: »Pa to ni res!« Ko so končno opazili da me ni in slišali klicanje na pomoč, je bil naslednji problem me najti, saj me ni bilo nikjer videti. Takrat sem se naučila, da je potrebno temeljito preveriti teren preden se pokneš na hrbet.
Torej, sneg. Bel, umazan, moder, siv, južen, zrnat, puhast, moker, okrogel – prisegam, da je danes padal okrogel sneg – čisto majcene kroglice, kot bi kdo trosil siporeks v rinfuzi.  Ampak v bistvu gre za vodo, ki se na poti proti zemlji spremeni v prečudovite kristale, ki pokrijejo umazanijo mest in baharijo pokopališč. Pravijo, da sneg povzroča težave in zastoje. Vam povem, da je revež čisto po krivem obtožen. Vse to povzročajo ljudje!
Le zakaj si ne bi vzeli enkrat, čisto tako brez posebnega plana, dopust. Zjutraj spili kavo in pozajtrkovali s svojo mladino, poslali v šolo lažno opravičilo in se odpravili na dvorišče. Lepo počasi bi kidali sneg, čistili potke, hvaležni otroci bi s sanmi odvažali sneg in iz njega delali snežaka. Pes bi lovil snežne kepe in se valjal po snegu ter stresal kožuh, da bi lesketajoči kristalčki frčali na vse strani. Domača mačka, ki ste ji dali po-možnosti še ime Snežinka, pa bi vse skupaj opazovala iz varne razdalje in si mislila svoje.
Potem bi se znebili mokrih oblačil in jih razobesili po radiatorjih, se skupno zvalili na sedežno, v DVD potisnili Sneguljčico ali si ogledali našo snežno kraljico kako zopet zmaguje, ter vmes grizljali snežne vetrce.  No, a nimam jaz dobrih idej?

Vanja, 16.01.2013

Prijava

Naroči se na RSS

feed-image Naroči se na novice