Pozdravljeni,

tokratna tema je kakopak NOVOLETNA VOŠČILNICA. Moram reči, da mi je tema všeč, grem pa stavit, da vas je nekaj zavilo z očmi.
Ampak zakaj ne bi sprejeli tudi tega izziva in poiskali tiste čisto prave voščilniške motive – od tistih najbolj pocukranih do čisto abstraktnih. Sedajle pa se je marsikdo udaril po čelu – joj, pa ravno v prejšnji temi sem poslal eno točno tako – ne, ne, ne velja pošiljati fotk iz prejšnjih FS!
Jaz bi zadevo torej malce »zakomplicirala« in hotela videt poleg motiva tudi besedilo. Mislim, da bi bilo potrebno kar nekaj borbe s samim sabo, ko bi delali fotke in tisto idealno kompozicijo prestavljali malce bolj v levo. Desno. Ne! Levo... no, ja, mogoče bi pa tudi na desni pasalo...
V teh dneh motivov in VZORCEV ne manjka. Odjuga nam je sicer pobrala sneg in ob jutrih ni niti prekrasnega ivja niti lepe megle, je pa čedalje več okrašenih smrečic, lepo aranžiranih izložb, otroških »Pravljičnih dežel«, pa tudi Božiček in Dedek Mraz še prideta na okoli... Če pa boste med sprehodom imeli v rokah fotoaparat boste zagotovo videli še mnogo več motivov, kot sicer. Marsikaj se bo dogajalo v teh dneh, a ne vem če bo primerno za na novoletno voščilnico – razen če jo boste poslali na Šubičevo 4, pp 636 ;-) Ja, nekateri vzorci se čisto preveč ponavljajo in so ustvarili dobro uveljavljeno strukturo s precej prepoznavno TEKSTURO.
Ivek je vprašal neizbežno in logično vprašanje – dve temi ali lahko izberem katera mi je bolj všeč? Morda pa sprejmemo izziv in ju združimo – veriga svetlobnih lučk je lahko krasen vzorec, ognjemet je itak ves nor od barv, oblik in svetlobe, ko prerežemo orehovo potico ponudi okusen vzorec in dišečo teksturo in mehurčki v kozarcu penine si tako lepo sledijo – če jih le dovolj dolgo opazujemo. Vse to so (lahko) motivi za novoletno voščilnico. Lahko pa poiščete seveda čisto svoje, samo vaše – le zakaj ne bi izbrali letos voščilnico z aktom, ki ima na glavi Božičkovo kapo, ali črno belo steno arhitekturnega biroja h katerega steni je nekdo prislonil kolo z velikim rdečim zavojem na »paket-tregerju«, ali pa morda motiv domorodca iz Mehike, ki si pod ogromnim grmom Božične zvezde zvija joint – nenazadnje, priljubljena Božična zvezda izhaja od tam, saj so jo gojili že Azteki. Veste, novo leto se ne bo zgodilo le pri nas ;-)

Kakorkoli že, dragi moji – Naj bo naslednje leto najlepše do sedaj!

Vanja, 18.12.2012

Tale sneg je pripravil ptice do tega, da so postale manj plašljive in so si začele iskati hrano bližje ljudem - ali pa so morda pozimi pač bolj vidne. Še posebej sem se razveselila zelene žolne - prav velika ptica in prečudovitih barv. Presenetilo me je, da  se zadržuje veliko na tleh kjer stika za hrano. Vsaj tako je pisalo na tabli ob poti. Glede na fotko, bo očitno držalo. Sicer pa - vse te fotke so nastale v eni uri sprehoda. Res sem vesela, da sem doma na deželi.
No, nastala je še ena "voščilniška" - morda jo objavim jutri.

Pozdravljeni

December je res najbolj primeren mesec, da obdelamo temo ČUSTVA.

Začnimo z malo prigodo: Dva dni nazaj kidam sneg izpred vhoda, garaže, prizidka – skratka, nekako moram urediti dovoz za tri avte in pešpot.  Kje so tu čustva? Najprej, vseskozi bemtim, da bom tipa, ki mi vsakič vrže sneg s celotnega cestišča pred vhode prebutala – čustvo jeze. In ko ravno končam, zaslišim traktor za pluženje – kar je še ostalo snega in ledu na cestišču, se čez minuto zopet znajde pred vhodi – čustvo besa.
Lahko bi rekli, da je čustvo stanje ali/in proces, ki se sproži, ko pride do neke spremembe. Kamot bi lahko tudi rekli, da je čustvo energijski dogodek. Pa vendar, je za moje čustvo kriv tip, ki pluži ali jaz? Če bi si npr. mislila – Joj, kak' fajn, da mi je zopet vrgel sneg pred vhode, bom lahko še malo dlje kidala in bom imela lepše mišice, bi namesto besa, moje telo preplavilo čustvo zadovoljstva. Se pravi – kriva je misel – moja misel! Le zakaj mi ni torej padlo na misel, da bi tipa pričakala z nasmeškom in šilcem v roki in ni vrag, da ne bi vse skupaj pripeljalo do čustva, ki se mu reče sreča. Misel ima neizmerno moč! In, če se vprašamo, ali razmišljanje povzroči čustvo ali pa čustvo povzroči razmišljanje, bi jaz rekla da velja oboje.
Pravijo, da so čustva lahko negativna ali pozitivna. Ampak jaz tu vidim preveliko zmešnjavo, zato raje govorim o slabih in dobrih čustvih – no, tole sem pravzaprav povzela po razlagi energij, kadar delam z  reikijem. Dejstvo je namreč, da je lahko npr. čustvo strahu  tudi zelo koristno: »Boljš cviknat, ko fliknat!« 
Notranji organi imajo zelo veliko vlogo pri čustvih – saj poznamo zgodbo o adrenalinu, pa potenju, hitrem dihanju, pospešenem bitju srca.... In ni brez veze tisto: Greš mi na jetra. Od žalosti ji je počilo srce, Od vznemirjenja mu je....
Na to temo bi lahko Lara pripravila kratko predavanje v povezavi s poligrafom ali  EEGjem...

Saj je lepo in pametno, če zna človek pokazati svoja čustva, vendar se nikar preveč ne poistovetite z njimi. Vsakomur se je že zgodilo, da ga je v nekem momentu nekaj strašno razjezilo, a se je že čez uro spraševal – Le zakaj? Če te je nečesa strah, še nisi strahopetec in če te kdaj kaj razjezi še nisi kolerik.
Je pa kljub temu  fajn, če se imamo malce ( NE preveč!! ) pod kontrolo in če smo si prijatelji z logiko.

Vanja, 11.12.2012

http://www.df-svit.si/fotostorming

Pozdravljeni,

Tema tokratnega Fotostorminga je DECEMBER. Lara je bila prijazna in nam je namenila široko temo, tako da bomo enostavno našli motive, sicer pa ...  nad raznovrstnostjo dogodkov letošnjega decembra se res ne gre pritoževati.
Za začetek moram reči, da me precej moti, da se ime meseca piše z malo začetnico. To je vendar ime enega od mesecev in to ime je edinstveno – zakaj torej z malo?  Včasih ga zanalašč pišem z veliko ;-)
In ko smo že pri imenih – mimogrede – slovensko ime meseca decembra je gruden, ne bo odveč, če povem, da ime izhaja iz latinske besede »decem« ( deseti ). Nekaj časa je bil namreč deseti mesec v letu, potem pa so,  mislim, da z Gregorijanskim koledarjem zadevo predrugačili in v leto vrinili še januar in februar. Huh, še sreča, sicer bi ostala brez rojstnega dne ;-) Sicer pa moram reči, da me je malo na r*t vrglo, ko sem videla koliko koledarjev je (bilo) – a, zdaj bodo pa ravno Maji pametovali kdaj bo konec sveta, al' kako?
Decembru vladata Jupiter in Saturn. Nikar se ne zmrdujte. Jupiter je bil najvišji rimski bog in je nadzoroval zakone in pravico, Saturn pa je bil bog žetve, a tudi zla. Pa to še ni vse. V decembru sta glavni zvezdi Strelec s svojo svobodoljubnostjo in družabnostjo ter Kozorog za katerega je značilna nepopustljivost in vztrajnost.
Ni torej čudno, da imamo na eni strani barikad ljudi, ki se zadnje čase precej radi družijo in na drugi strani strelce, ki nadzorujejo zakone in pravico. Pišuka! Se vse ujema ali  se ne ujema čisto nič?
Ampak v bistvu je december en tak fajn mesec, ko se trudimo pozabiti na skrbi. Je mesec, ko si namenjamo stiske dlani, objeme in poljube mnogo  bolj, kot ponavadi in res ne vem, zakaj smo s tem početjem tako mesečno omejeni, ko pa je to tako lepo početi. V nas se že nabira tista prijetna vznemirjenost pričakovanja, vonj po piškotih in cimetu, ko že malce pogledujemo po škatlah z božičnimi okraski in razmišljamo kaj letos kupiti za darila. Povem vam, nikar se preveč obremenjevati s tem. Moja hči je bila nekega Božiča izmed vseh daril najbolj vesela velike vrečke čipsa, ki smo jih ga zavili za štos, saj je nora na »nekaj sladkega«.

Naj bo december najlepši mesec v letu! Nenazadnje smo si v njem izbrali samostojno pot in bili takrat bolj enotni, kot kadarkoli. Vzemimo si čas, nazdravimo s kuhanim vinom, objemimo prijatelja čez rame in darujmo v nakupovalni voziček Karitasa vsaj kilogram moke in zavitek sladkih fig, da bodo imeli dobri možje lažje delo.

Vanja, 4.12.2012

Zopet krasne fotke mlade nadobudne fotografinje.

Gledam poročila, berem 24ur.com, dobivam maile in poslušam ljudi. Bo počilo? Je že? In zakaj šele zdaj? Kam sploh gremo?
Tudi tile dve sta nastali ob Šmartinskem jezeru, a takrat, ko se še nisem mogla znebiti norosti zadnjih dni, ki so se mi podile po glavi. K sreči me je narava kmalu posrkala vase.
 

Pozdravljeni,

glede na živahnost mailov med člani, bi rekla, da ni nobene potrebe po opisu tokratnje teme HRANA. Pa se Lara malce boji, da boste zašli in torej - naj bo.
Hrana. Najbrž 99% ljudi ob tej besedi pomisli na kruh. Ok, Kitajci najbrž pomislijo na riž in kakšen promil tistih s "polno ritjo" pomisli na balet.
Torej - slikali bomo hrano. Sem se že malce preizkusila na tem področju - pač rada kuham, pa če je to še tako težko verjeti. In povem vam, da je to prava umetnost. Se spomnite pogovora, ki je sledil Markovi delavnici na temo Tihožitje - to je nekaj podobnega, le da še bolj zakomplicirano, saj se ena stara vaza pač ne bo kaj veliko sekirala, če bo na mrzli mizi stala dva dni in čakala na našo inspiracijo, medtem, ko se bo Salzburger Nockerl(ček), sesedel že, ko ga boste malce bolj na trdo postavili na mizo.
Res veliko vlogo igra svetloba in izbira barv - če seveda želimo hrano prikazati kar najbolj vabljivo - in to je najbrž naš namen - razen, če nameravate fotko obesit na vrata hladilnika in z njo presenetiti "nočnega obiskovalca".
So fotografi, ki slikajo hrano takšno, kot pač je - se pravi brez posebnih trikov s svetlobo, želejem ali sprejem za lesk, dimom za efekt "pravkar iz pečice", vodno razpršilko za efekt "rosne laške flaške" ... ampak, roko na srce, so te fotke, bolj-ko-ne, dolgočasne. In so tisti drugi, ki brstični ohrovt pofotkajo tako, da se nam začnejo cediti sline.
Hrana je lahko seveda še v surovem stanju, pravkar z vrta ali od mesarja, lahko je  kuhana, pečena, soparjena, blanširana, flambirana, poširana in še kakšna ...irana. Lahko raste na vrtu, lahko se sprehaja na gozdni  jasi... ne, ne - pustimo tole za drugo temo! Torej, lahko je v posodi, loncu, v pečici, na roštilju ( joj, kako ga pogrešam ), najlepša pa je seveda lepo aranžirana na krožniku - čeprav ob fotkah fensi lokalov, ko je mičkan kupček nečesa položen na krožnik fi 40cm, vedno pomislim - pa ne me basat. Vi ste ziher iz Ljubljane ;-)

Pridite k nam na kračo in zelje, pa krompir v oblicah in z ocvirki pri nas tudi ne škrtarimo! Bi pivo v rosnem kriglu ali morda deci terana v pecljatem kozarcu?

Pa da ne boste rekli, da sem zaho****, vas potem povabim še na vaško veselico po nekaj duševne hrane ;-) 

Vanja, 28.11.2012