Blog

Kupiti extender?

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Odločam se za nabavo extenderja, saj mi 200mm hodi premalo na lovu za pticami. Premalo pa mi hodi tudi bankovcev v denarnici, saj en resen objektiv - se pravi 400mm in več, stane nekaj tisoč evrov - Canon EF 400 stane 1.500€, če pa dodamo IS USM pridemo na neverjetnih  7.170,00€ !! Da ne izgubljam besed o 600 mm objektivu, ker lahko koga kap.

Društveni kolega, ki mi ga je posodil - ekstender namreč, ker stvarce za nekaj tisoč evrov se ne posoja, mi je rekel, da z njim ni zadovoljen in tudi jaz nisem preveč. Skorajda moraš fotkat v idelanih pogojih in še vedno precej blizu, ker večina ptic pri nas ni glih pterodaktilske velikosti.

alt

alt

 Tale Mačkon ima najboljši objektiv - po moje ujame ptiča, kot bi pihnil ;-)

alt

Prišel mi je nasproti, ko sem bila že v avtu, tako je fotkano kar preko vetrobranskega stekla. Kvaliteta je temu ustrezna. Ogrooomen maček!

 

Tudi pozimi se najdejo barve in heroji

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Sneži že ta-ne-vem kateri dan in veter nosi snežinke čisto postrani. Prsti, ki držijo aparat otrpnejo v nekaj minutah in baterija mora biti res dobro napolnjena. Tele so nastale na zadnjem potepanju po Celju pri -12°C. Sončni žarki so osvetlili fasade hiš in nisem se še odločila ali mi je raznolikost barv všeč ali pa so le malo preveč kičaste. No, kakorkoli že, na takšen dan pašejo. In ko so se vsi sklanjali in vlekli na čelo kapuce in zategovali šale, mi v kader prileti projektil na kolesu. Huh, zabavno, noro, pretirano, nič posebnega - odločite se sami.

alt

alt

 

Prešernov dan pri minus 12

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Danes praznujemo Prešernov dan, hkrati pa nam ukinjajo Ministrstvo za kulturo. Saj, kaj pa naj pričakujemo od naroda, ki za praznik poimenuje dan, ko je nekdo umrl! Ne, ne bom komentirala, ker sem si obljubila, da na mojih straneh ne bo politike.

Tele slike so nastale na sprehodu po Celju. Ljudje so me prijetno presenetili, saj jih je bilo, kljub izredno mrzlemu vremenu, kar precej. No, precej več, kot na kakšen nedeljski popoldan, ko je mesto, kot izumrlo. Muzeji so bili zastonj, se mi pa zdi, da bi se spodobilo, da bi bila odprta tudi Osrednja knjižnica.

Saj so se našle tudi barve, a tiste fotke še pridejo na vrsto.

alt

alt

 

Vse je za nekaj dobro

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Bliža se moj praznik in pri teh letih ima človek že o čem razmišljat. V tem času se je nabrala kopica lepih trenutkov in veliko težkih preizkušenj. Oboje izoblikuje človeka in mislim, da ga ravno takšna mešanica naredi najboljšega. Vsake toliko časa te življenje prizemlji in po težki preizkušnji, ki ti jo nameni, si moraš najprej privoščiti dobro mero solz ( včasih pomagajo tudi krepke kletvice ali pa brcanje v boksarsko vrečo ali pa tek do onemoglosti ali pa... samo dober šoping ;-)), potem pa se pobrati in iti naprej, ker čas se ne ustavi niti za trenutek in prav je tako. 

Če sem kaj spoznala v svojem življenju sem to, da je vse za nekaj dobro - je pa res, da včasih traja nekaj časa, da si prideš gor, kaj tisto dobro je.

alt

alt

Kormoran vs. racak

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Sprehajam se ob jezeru in fotkam race. Lepo so se postrojile na rob med ledeno ploskvijo in tekočo vodo. Ampak, race, kot race - ni glih, da bi človek doktoriral. In ko tako čepim in fotkam zaslišim za sabo korake. Starejši par v fensi trenirkah in s pohodnimi palicami. In potem zaslišim lepo sfrizirano gospo kako porazloži svojemu gospodu: " Vidiš kormorane, kako lepo čakajo? Kot bi vedeli..."

Ampak, gospa....

Saj razumem, da človek ne pozna kormoranov, ampak, zaboga, kako izgleda ena navadna raca, bi pa že lahko vedel.

Evo, najprej  fotka enega barbarskega kormorana:

alt

alt

In sedaj še fotka rac:

alt

alt

 In kormorani so resen problem -

http://www.ribiska-zveza.si/rzs/index.php?Itemid=2&id=354&option=com_content&task=view

Pa še informacija - če kdo išče pokrovček od Nikona, ga najde pri stopničkah na mostu čez Šmartinsko jezero.

Nočna fotografija in še kaj

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Sem zadnjič, ko je vstajala ogromna polna luna,  resno razmišljala, da se moram posvetiti teoriji nočne fotografije, ker to je ena precej zahtevna zvrst fotografije. Potrebni so dolgi časi, da imaš kolikor toliko dobro osvetljen prvi plan, a glej ga zlomka, luna je ena tako svetla reč, da si ne morete misliti. Potem pa, kot začetnik ugotavljaš, da so na tvoji fotki lepo osvetljena drevesa v prvem planu, luna pa je tako prežgana, da izgleda, kot je enkrat dejala Ravnakova Andreja ( ena hudo dobra fotografinja ), luknja v fotki. No, potem pa se odločiš, da bo luna ravno prav osvetljena, da bodo videni prav vsi kraterji, a na koncu ugotoviš, da ena luna sredi črnine nenadoma sploh ni več nič posebnega, ker nimaš ničesar s čimer bi primerjal njeno pompozno velikost.

No, pa sem se odločila, da bom začela s fotkanjem večernih ulic. Kopica luči, avti švigajo sem ter tja.... Šment, da nisem imela s sabo fotoaparata, mobitel pa je bolj tak-tak.

No, kako mi je uspelo? 

Aja, naj vas ne moti prisotnost zmečkane cigaretne škatle, ki jo je nek voznik enostavno vrgel skozi okno svojega avta.  Ko bom znala tisto reč odklonirati, bom uredila tudi to, le škoda, da nimam naslova tistega tipa, da mu jo prilepim nazaj.


alt

Lep začetek dneva

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Poljub in Pridi na zajtrk, sta me zdramila in če me ne bi hkrati noro bolel vrat in posledično glava, bi bilo res pravljično. Kljub temu me vonj po kavi spravi iz postelje. V kaminu že plapola ogenj, na mizi so pečena zmešana jajca ( kot je včasih rekla ta mala ) in kava.  Joj, kako lepo. Ampak moja glava... 

Kljub temu pojem slasten zajtrk in moj dragi mi v mikrovalovki segreje servieto in mi jo, kot toplotno oblogo, položi na vrat. Bolečina počasi popušča in sončno jutro me seveda napelje na idejo kako lepo bi bilo iti v naravo fotkat.

A, se ti da it z mano na jezero? Ja. Ja? Super!

Oblečem debel puli, ki mi greje vrat, bundo, kapo ker bo ziher vetrovno in v torbo potisnem še ta velik objektiv. Grema.

Zaparkirama. Ne loputaj z vrati, ker boš vse ptiče pregnal! Pstt, pa ne mi zdaj kašljat! Ne tam hodit, ker šumi, čaplje ful dober slišijo.  Frrrrrrrr

Itak. Odpravi se proti mestu kjer sta pravkar vzleteli dve čaplji  in še predno rečem neeee...... frrrrrrrr

A, misliš, da je še katera ostala?

Omg.

Daj pojdi ti zdaj po zgornji strani  in mogoče boš pregnal še kakšno, jaz pa grem po spodnji in če bom imela srečo, jih boš ti pregnal ravno v mojo smer.

A, misliš tako, kot lovski pes?

Hja, pravzaprav res ;-)

Ko čakam, zaslišim za sabo znani zvok - labodi v letu! Klinc pa čaplje, labodi so svetovni...

Moj prisopiha. A, si jih ujela? Sem ti poslal dve čaplji.

Ja, no, ni glih ratalo. Ampak, glej, labodi ;-)

alt

alt

 

Najdražja fotografija ever

on .

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Pred nekaj časa je v umetniškem svetu odjeknila novica o najdražji fotografiji v zgodovini. Fotografija Andreasa Gurskya- Rhein II je bila prodana za 3,15 milijona evrov. Nemški umetnik jo je posnel med vožnjo, leta 1999.

Saj ima nekaj v sebi, ampak haloo - stvar je absurdna. In zakaj - zato, ker je dejansko nekdo pripravljen toliko plačati za nekaj kar te ne nasiti, ne popelje na konec sveta, ne zaščiti pred mrazom, ne naredi bolj pametnega in ne bolj zdravega... Ogabno.

In že lani sem v članku Tik pred dežjem, napovedala drugi sklop fotografij. In tule so. Resnično in kar malce nerodno mi je, ampak inspiracija mi je bila ravno tista, nespodobno draga fotografija.

A, bi dal kdo za njih vsaj ušivih 10%?  Ne?  Kaj pa vsaj en sam samcat procentek? Obljubim, da ga doniram revnim otrokom ali pa Zavetišču Horjul.

 

alt

alt

Prijava

Naroči se na RSS

feed-image Naroči se na novice