V lovu na metulje je eden od njih najbrž mislil, da mi dela uslugo. Raje ne bi komentirala, kako sem izgledala, ko sem mu dopovedovala, naj se spravi z objektiva, z drugo roko odpirala torbico, iskala med rečmi svoj telefon in potem še.... eh, "tač sistem" po soncu je eno pravo sr****
Mladež te dni strašno rada fotografira sebe in še bolj drug drugega - za FB, kajpada. No, včasih iz tega rata še kaj več. 
Ocena uporabnikov
Tako, pa sem jo videla! In moram vam reči, da me je impresionirala mnogo... neprimerno bolj, kot npr. Mona Lisa, ki bi naj bila oh in sploh. Kaj pa vem. Jaz ne dam veliko na kritike in nekako mi ni usojen čredni nagon. Ali mi je všeč ali pa mi ni. In pri tem mi je čisto vseeno kdo je avtor, kakšne so kritike in ali je v trendu ali pa je bilo pred sto leti.
Za tole Ujeto roso, sem si prislužila nagrado strokovne komisije, ki je ocenjevala dela prispela v Fotosalon Celje, na temo JUTRA. Čaka me fotošuting izlet v Istro - super! http://www.fotosalon.si/novice/231-pet-nagrajencev-za-lepo-jutro
Draga Lara,
ti čisto preveč razmišljaš in potem rata tole. Krog - ok, množica - no problem, pravi kot - ajd, ajd.....moje stojišče - kot bi rekel moj brat "nena se ne zajbavli".
Smo si pa že v osnovi različni - ti razmišljaš o pogledu proti tlom,... moja prva misel je bila, kaj leta po zraku. Ha, ha... včasih sem bila nepopravljivi pesimist, zadnje čase pa mi gre res na bolje.
Kaj torej reči o mojem stojišču?
Mi je bila zanimiva pripomba, da mora biti vsaj ena noga na tleh, torej ne lezite po lestvah, čeprav se že vidim na lovski preži. A, to velja? OK, ne bom goljufala.
Pa se dajmo torej spustit na višino otrokovega pogleda. Ste kdaj pomislili zakaj so otroci tako sitni, ko gremo z njimi na kakšno prireditev, v mesto, trgovino - hja, pa vi glejte vseskozi riti drugih! Za tiste poglede pod krila se še ne zanimajo, ampak..... vam pa zna ta perspektiva biti mnogo bolj zanimiva, čeprav svetujem, da popazite na opremo in še kaj.
Že en samcat počep in razpre se ti čisto nov svet. Dež je kriv, da trave niso pokošene in ne bo se vam potrebno ravno plaziti, da bi ujeli kakšnega simpatičnega Skokca Flipa ( to je tisti zeleni prijatelj čebelice Maje ) ali se šli eye contact s pikapolonico.
In tisti, ki radi slikate ljudi - čevlji o moškem itak povedo vse. Vse! Kaj povedo o ženski bodo vedeli povedati društveni kolegi.
Pravzaprav razmišljam, da je zanimivo gledati po tleh - sem imela obdobje, ko sem vsake toliko našla delček nakita - zlat obesek, srebrn prstan ( še danes ga imam )... in potem sem imela kar nekaj let foro, da sem pobirala matice - v zbirki sem imela od tiste čisto majcene, pa do tiste ta velike, ki jo najdete na kamionskem kolesu. Še danes poberem vsak novčič, pa četudi je za 5 centov. Kar pa se tiče pobiranja zanimivih kamnov, sem pa itak pravi frik - včasih sem jih tlačila v očetove žepe, ker so bili moji takoj polni, danes pa v fotografsko torbo. Si predstavljate kako izgledam, ko se vračam iz Baške!? In moji so že navajeni, da prinesem vsakemu en kamen - "Ooooooo, hvala mami!" sam ne vem ali iz vljudnosti ali me res štekajo.
Skratka, zna biti zanimivo.... čevlji, noge, pikapolonice, nepokošena trava, pikapolonice,....matice, kanalizacijski pokrovi.... sem omenila pikapolonice?
Lepo se imejte in na fotošuting ne pozabite vzeti Voltaren forte.
Na mizi zagledam krožnik s sadjem – jabolka, banane in dve bio limoni. Malo sta že kremežljavi in potrebno jih bo porabiti..... o, pišuka.... Rumena! Lara je rekla RUMENA.
Danes je tak otožen dan in res ne vem zakaj se nisem že prej spomnila na rumeno. Imam jo v kopalnici, da me spravi v sončno voljo že navsezgodaj. Kaj v kopalnici, celo hišo imam rumeno! Pred nekaj časa so me rumene fasade tako impresionirale, da sem napisala eno svojih najljubših pesmi: Miš iz ulice rumenih hiš.
Ko sem že ravno pri impresioniranju – saj poznate Van Gogha in njegove Sončnice, a ne?
Te boste v tem letnem času težko našli, a je pomlad in že skoraj poletje radodarno z rumeno na vseh področjih – sončni žarki so nas nekaj dni prav pošteno razvajali in travniki so polni rumene zlatice, tu pa tam se najde celo kak zapozneli regrat.
Rumena je ena taka fajn barva. Kamot ji rečemo zlata. Topla in vesela in res ne vem zakaj jo povezujejo tudi s slovenstvom – mislite, da zato, ker simbolizira tudi zavist, ljubosumje in občutek prikrajšanja?
Meni je všeč in pika. Je pa fajn, če mičkeno potegne proti oranžni.
Rumene barve je tudi 3. ali popkovna čakra, ki je, med drugim, zadolžena za dobre medsebojne odnose. Dolgotrajni stres povzroča krče ali celo rano na želodcu. In če nam dolgo časa gre nekdo na jetra, dejansko zbolimo in postanemo vse bolj rumeni – zaradi slabega delovanja jeter, kok-pak.
Še vedno lije, kot iz škafa. Imam idejo – fotelj, plamen v kaminu, krožnik s kockami ementalerja, rahlo politega z olivnim oljem, rezine domačega koruznega kruha in kozarec rumenega muškata.
Pridete?
Jutro. Prvi sončni žarki dvigajo meglo in v daljavi zagledam dve beli piki v gnezdu. Aha, še spita.
Nato se on prebudi in počasi zleze v vodo... ona se pretegne in gre za njim. Nič daleč, le okoli gnezda.
Grem ob vodi... enostavno moram priti bližje, da vidim, če so že družina.
Srce mi zaigra in zadržujem sapo. Stojim malodane v vodi in razmišljam o tem kolikokrat sem si že obljubila, da bom vzela s sabo škornje.
Pa sem jih le dočakala. A, ni prekrasna družina? Princ je tako zelo pozoren, da to ni res. Dve uri je non stop križaril okoli gnezda in vlekel stran vsako smetko, ki je priplavala mimo. In seveda me je imel stalno "na oku" - ali pa ona. In ta mali so tako srčkani - mislim, da jih je 6. Jim je dovolila, da so že malo zmočili tačkice v bližini gnezda, potem pa hitro nazaj.
Naroči se na novice
