Blog

Mrzlooo

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Le kaj mi je bilo, da sem se zbudila že ob šestih? Pogledam skozi okno - tema. Jasno, saj je šele šest. Pokrijem se z odejo in poskušam zaspat - naslednjič, ko pogledam na uro je bila sedem - ma, nič, bom vstala in peljala Luno na sprehod. Aparat sem imela že v rokah, da ga vzamem s sabo, a si mislim, pretiravaš. Le kakšnih 20 minut za tem mi je že žal - cela jata kormoranov in sonce se že napoveduje. Šibam domov, pograbim aparat, objektiv in v avto.

Sedim na klopci, razmišljam zakaj za vraga nimam še enih nogavic in se sprašujem - a, sem danes zjutraj že sploh šla na wc.  Zebe me, ko cucka. Dajmo, ptiči, kje ste?! Pa saj jih razumem, le komu se da letat v tem mrazu.

Kaj pa je to za en zvok - uauu, dva laboda v letu - zdrvim k obali in ju seveda zamudim - kako pa to šiba! No, pravzaprav ju ujamem, a glej jo srečo - ujamem ju ravno,ko sta imela za ozadje liso snega - krasno, belo na belem, to bo ziher ful dobra fotka ;-)

Čez čas me malo potolaži taščica, ki se pride vsedit na betonsko škarpo - a, se res nisi mogla vsedit na vejo, kot vsak normalen ptič? Škarpo?! Piih!

 

alt

alt

Tik pred dežjem

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Včeraj, ko sem se s kolegi peljala na delo, sem zagledala tole sceno in takoj vedela, da se bom jutri, se pravi danes, vrnila na "kraj zločina". Tik pred dežjem mi je uspelo narediti nekaj fotografij, ki jih je moč razdeliti v dva sklopa - nekaj iz prvega lahko vidite tule. O tistem drugem pa v prihodnjih dneh - zanimivo bo, zanimivo...

 

alt

alt

Dobro jutro dolina

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Saj imam rada meglo, ampak letos pretirava. Oddirjala sem nekam na višje in potem nisem hotela dol. Zaparkiram pred vikendom kjer me navdušeno pozdravi domači pes in hitim na hribček, da se naužijem pogleda v dolino. Božansko. In potem pride pred hišo gospod, ki mi vztrajno zagotavlja, da včeraj, včeraj je bilo pa res pravljično jutro. Ah, to danes ni nič posebnega. No, prav - ampak zame je čisto dovolj dobro, da bo držalo vsaj do poldneta.

 

alt

alt

Jesen - takšna in drugačna

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Ko vidim zelo starega človeka, ki se še komaj premika, ki nosi težko breme - dobesedno, kot, da leta niso dovolj, imam v trenutku cmok v grlu in največkrat se mi aparat povesi od sramu. Pa vendar - biti tako... trmast še na jesen življenja, je svojevrsten podvig. Ne predati se težavam, bolezni, samoti - najti voljo, zadovoljstvo v preprostih, malih rečeh je tisto, kar manjka današnjemu času. Marsikdo rad reče - Kdor je z malim zadovoljen, si večjega ne zasluži - a, jaz bi raje rekla - Kdor ni z malim zadovoljen, si večjega sploh ne zasluži. Mislim, da slednje velja za večino v tem norem svetu in ni čudno, da je čedalje več ljudi nazadovoljnih. Priznam, da tudi mene kdaj odnese ta isti tok, a k sreči mi vedno znova uspe izplavati.

 

alt

alt

Sprehodni utrinki

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Ko je narava polna najčudovitejših barv in ko gaziš po šelestečem listju, kot malo dete, bi se moral počutiti krasno, a čutiš, da se v dušo počasi seli tesnoba. Tista mrka temina, ki že skoraj sredi popoldneva začne razpredati lovke, te počasi vleče k sebi in ti zapira veke že na samem začetku večera.

Hja, ni drugega, kot da v dvd vtakneš Prevzetnost in pristranost, potegneš k sebi posodo s fino slanimi bučnicami in z nasmehom na obrazu preslišiš tisti znani vzdih: "Pa dobro, kolikokrat si že to gledala!?" 

alt

alt

Naravoslovna fotografija

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 

Včeraj sem bila na predavanju, ki ga je v sklopu Meseca fotografije 2011, organiziralo DF SVIT Celje in je beseda tekla o naravoslovni fotografiji. Predavali so predstavniki Fotografskega društva GRČA iz Kočevja http://www.fotodrustvo-grca.si/  ki velja za eno najboljših svetovnih, naravoslovnih, foto društev. Bilo mi je strašno zanimivo in kogar, kljub povabilu ni bilo, mu je lahko neznansko žal, razen če je oseba, ki jo narava in živali niti malo ne zanimajo.

Marjan Artnak, ki je opravil glavnino predavanja je v detajle, ampak res detajle, razložil fotografiranje žab, kačjih pastirjev, ptic, divjega petelina, srnjadi, divjih zajcev, medvedov....  Tako smo izvedeli, da imaš za fotkanje plavčka - žabon, ki je med parjenjem neverjetno modre barve, le tri dni časa, če ga seveda sploh najdeš, da obstajajo tudi neplašne čaplje - izgleda, da samo na kočevskem, ker jaz še res nisem srečala nobene, da se da divjo zajkljo toliko navaditi nase, da ti pozira v vseh možnih pozah, da so ribiški škornji še kako potrebni, da je dobro biti v prijateljskih odnosih z lovci, da se je pametno na fotolovu za medvedko ozreti nazaj, saj ji ponavadi sledi medved in tudi to kako zvabiti divjega petelina ravno tja kjer ga želiš fotkat.... Kako? Ne, ne povem - zakaj pa vas ni bilo na predavanju.

Tisti, ki spremljate moj blog ste verjetno že ugotovili,  da tudi sama rada slikam naravo. Že nekaj časa ustvarjam zbirko z naslovom ZOO za vogalom - namreč, neverjetno luštna bitja se da posneti kar na sosedovem travniku. Tule sta dva kjut polža - ja, ja kar smejte se - tisti, ki so jih že kdaj fotkali, pa vedo, da so polži neverjetno hitri - seveda, če želiš posneti fotko z lepim dofom, in tiste njihove učke so majcene in kar naprej migajo in to, po možnosti, vsaka v svojo smer in ko želiš posneti fotko z 1 milimetrom globinske ostrine zadeva postane zanimiva.

In ja, sedajle je verjetno Marjan padel s stola in se drži za trebuh ;-)  Zakaj, poglejte tule http://www.lesart.si/

alt

alt

 

Spomini

on .

Ocena uporabnikov

Star InactiveStar InactiveStar InactiveStar InactiveStar Inactive

 alt

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili polni elana in odločitve, da boste danes pa res pospravili stanovanje. Da boste pregledali vse predale in kotičke in si prisegli, da boste stran zmetali vso staro kramo in to čisto brez odvečne sentimentalnosti in potem....  potem ste naleteli na stare albume. Že v naprej ste vedeli, da je konec. Adijo pospravljanje.  Odprli ste prvi album in na ustnicah vam je zaigral nasmeh in spomini so priplavali na plano. Rojstni dnevi, božiči, počitnice, nov motor, izleti... Koliko nasmehov, koliko lepih dogodkov, koliko različnih dolžin in barv las, koliko snega, koliko ljudi, ki jih ni več v našem življenju... Vrata se nenadoma odpro in planete iz fotelja. Albumi zletijo iz naročja in zgrozite se ob ugotovitvi, da so si spomini vzeli uro časa.  Nič hudega. Spomini so krasen učitelj, saj nezmotljivo povedo kaj je tisto kar je (bilo) v življenju res pomembno.

Prijava

Naroči se na RSS

feed-image Naroči se na novice